Nobenega dvoma ni več o tem, da konservativni premier David Cameron načrtuje referendum o članstvu v EU veliko pred koncem leta 2017, kot je obljubil leta 2013. Zelo verjetno pred tem poletjem, najkasneje pa oktobra. Zakaj bi sicer že zdaj oznanil, da ne bo odstopil, če se bo vlada znašla v poraženem taboru? In zakaj bi se sicer že zdaj odločil, da bo med uradno referendumsko kampanjo izjemoma odstopil od strogega pravila kolektivne odgovornosti vlade ter vesti in prepričanju svojih ministrov prepustil, ali bodo v kampanji zagovarjali nadaljevanje članstva ali odhod iz EU, ki se ga je prijela skovanka brexit? Ta prelom s strogimi pravili igre, po katerih morajo ministri vedno in povsod zagovarjati vladno politiko, in odločitve so izsilili manjšinski evroskeptični ministri, ki so za brexit. Pri tem so računali na podporo večine, menda že dveh tretjin poslancev vladajoče konservativne stranke, ki naj bi bil prav tako za odhod iz EU.
V vladi naj bi bili štirje ministri za odhod. Osem naj bi jih bilo neodločenih. Čakali naj bi na izid Cameronovih pogajanj o spreminjanju britanskega članstva. Trinajst ministrov, vključno s Cameronom, naj bi bilo za nadaljevanje članstva, a tudi njihovo končno stališče naj bi bilo odvisno od izida pogajanj z EU. Cameron jih napoveduje že na februarskem vrhu EU.
Prerekanja o EU
S tema potezama je premier potrdil, da je brexit že pred končanimi pogajanji z EU, pred objavo datuma referenduma in pred začetkom kampanje, ki naj bi trajala 14 do 16 tednov, sprožil srdito politično bitko v konservativni stranki. Prerekanja o evropski politiki, EU in njenih predhodnicah so bila vedno glavni vir neenotnosti med konservativci in jim v preteklosti grozila z razcepom. Ta je možen tudi po tem referendumu. Posebno v primeru zelo tesnega poraza zagovornikov brexita.
To, da želi Cameron pomiriti že razgrete strasti, obenem pa povečati disciplino v vladi, kaže tudi dolgo pismo o referendumu o EU, ki ga je včeraj poslal vsem ministrom. V njem jih je opozoril, naj ne naredijo in ne rečejo ničesar, kar bi spodkopalo njegova pogajanja z EU, preden bo v času uradne referendumske kampanje začasno suspendiral kolektivno odgovornost članov vlade. Posebno je poudaril, da bodo lahko ministri imeli svoje mnenje samo o vprašanju, ali naj Britanije ostane v EU ali jo zapusti. V pismu je ponovil, kar že dolgo govori: da bo vlada zagovarjala nadaljevanje članstva, če bodo pogajanja uspešna. »Če ne bodo uspešna, ničesar ne izključujemo,« je napisal. Poudaril je še, da bo vlada pred referendumom sprejela jasno stališče o izidu pogajanj in temu primerno jasno stališče o tem, ali naj Britanija ostane v EU ali jo zapusti, in da bo dolžnost državnih uradnikov podpreti vladno stališče. Ne bodo pa smeli na noben način pomagati ministrom, ki bodo v kampanji zagovarjali vladi nasprotno stališče. Cameron je ministre tudi pozval, naj bodo drug do drugega spoštljivi in vljudni, če bodo pred referendumom v nasprotnih taborih. Evroskeptični ministri naj bi bili ogorčeni, ker ne smejo že zdaj zagovarjati odhoda iz EU.
Krepitev evroskeptikov
Medtem ko se politiki prepirajo in zelo površno ali jezno (posebno evroskeptiki) razlagajo, zakaj bi bilo dobro ostati oziroma oditi, počasi narašča število Otočanov, ki se strinjajo z veliko glasnejšimi in veliko bolj bojevitimi evroskeptiki. Po zadnji veliki (decembrski) raziskavi javnega mnenja je izid skoraj izenačen: 41,7 odstotka vprašanih je za nadaljevanje članstva, 41,4 odstotka za odhod, 19,9 odstotka pa je neodločenih. Ko gre za zelo pomembno vprašanje o tem, kako se bodo končala Cameronova pogajanja z EU, od katerih naj bi bilo odvisno stališče o tej zgodovinski odločitvi Britancev, pa velika večina, tričetrt in več vprašanih, v vseh raziskavah meni, da ne bo dosegel nič.
