Potem ko so na Mestni občini Ljubljana brez prave javne razprave ugodili željam Name in hotela Slon po zaprtju arkad, je po kuloarjih slišati tudi vse glasnejše pobude za zasteklitev arkad na južnem delu Slovenske ceste med Šubičevo ulico in Aškerčevo cesto, ki se trenutno prenavlja. »Medtem ko sta osrednji in severni del ulice prepletena z različnimi dejavnostmi, izkazuje južni del ulice sivo liso brez pravih dejavnosti v pritličjih stavb. Zamislimo si preobrazbo južnega dela Slovenske ceste v živo ulico – z zasteklitvijo arkad, v katerih so bile že v zgodovini trgovske in gostinske dejavnosti,« so zapisali avtorji na spletni platformi www.dobimosenaslovenski.tumblr.com.
Nove arkade od Šumija do Aškerčeve
Toda to so, vsaj za zdaj, računi brez krčmarja. Po naših informacijah so se namreč lastniki Nemške hiše poleg Drame pri mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet že zanimali, ali bi lahko po vzoru Name tudi oni zasteklili arkade, a dobili negativen odgovor. Tudi sicer bi bilo zaprtje arkad od Drame do filozofske fakultete nepredstavljivo, saj prometna ureditev po prenovi južnega dela Slovenske ceste na tej strani ne predvideva dodatnih površin za pešce. Če bi torej zasteklili arkade, bi bil ta del Slovenske ceste v eno smer neprehoden. Da so bili načrti takšni, še preden so si tik pred zdajci premislili in namesto dveh zarisali tri vozne pasove – zaradi spremenjenih načrtov bodo Ljubljančani prikrajšani le za drevored –, so nam potrdili tudi na oddelku za urejanje prostora. Tam poudarjajo, da občinski prostorski akt dopušča le zaprtje arkad na območju Name in Slona, druge obstoječe arkade pa je treba v celotni dolžini do filozofske fakultete ohraniti. Še več: prostorski načrt predvideva tudi gradnjo novih arkad od Šumija do Aškerčeve ceste na vzhodni strani Slovenske ceste.
Pri Nami bo manj prostora za pešce
Nekaj negotovosti pa med pešce vnaša zmanjšanje prostora v javni rabi na območju veleblagovnice Nama. Čeprav so se na splošno površine za pešce in kolesarje na osrednjem delu Slovenske ceste po prenovi povečale, bo po zasteklitvi arkad pod Namo na tem delu manj prostora za pešce kot prej. Pred prenovo so namreč ljudje lahko pešačili pod dobre štiri metre širokimi arkadami, zraven pa so lahko uporabljali še približno dva metra pločnika. Skupno je bilo torej površin za pešce za dobrih šest metrov, medtem ko bo teh po zasteklitvi arkad pred Namo za dober meter manj – kolikor je pač širok nov pločnik med voziščem in arkadami. Pa še ta prostor si pešci delijo s kolesarji.
»Metri niso vse. Lahko se prostor v javni rabi celo zmanjša, a je zato kvalitetnejši – kot pri Slonu. Pri Nami pa je zgodba že malce drugačna: z zaprtjem arkad se pogoji za pešačenje bržkone ne bodo izboljšali, a zdi se, da se tudi bistveno poslabšali ne bodo. Seveda ob predpostavki, da se ob Slovenski cesti ne bo dovolilo postavitve gostinskih vrtov,« opozarja direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin.
Na mestni občini so povedali, da mora biti območje zastekljenih arkad v javni rabi, kar pomeni, da je dopustno urediti trgovski ali gostinski program. V prostorskem načrtu je tudi določeno, da se vhodov v trgovino in dvigalo ne sme zastekliti. Na vprašanje, ali bo po zaprtju arkad možna postavitev zunanjih gostinskih vrtov na pločniku ob Slovenski cesti, so odvrnili, da bodo to proučili, ko bosta določena konkretna lega in program novega lokala.
Varuhom dediščine je za arkade vseeno
Zanimivo pa je, da si z zastekljevanjem arkad v središču mesta ne belijo glave v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer so prižgali zeleno luč projektoma zasteklitve hotela Slon in veleblagovnice Nama, ki ju je izdelala arhitektka Jadranka Grmek. Na podlagi njihovega soglasja je tudi ministrstvo za kulturo spremembi občinskega prostorskega akta podalo pozitivno mnenje. »Ponovna zasteklitev pritličnega dela hotela Slon in trgovinske hiše Nama s spomeniškovarstvenega stališča ni sporna, saj gre za vzpostavitev prvotnega volumna objektov arhitektov Stanka Rohrmana oziroma Franja Lušičića iz leta 1937,« je pojasnila konservatorska svetovalka območne enote Ljubljana Marija Režek Kambič.
Temu se čudi dekan ljubljanske fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič, ki poudarja, da so arkade svojevrsten prostorski fenomen, ki ga je vredno negovati. »Arkade so v arhitekturi zelo cenjene kot posebna prostorska atmosfera. Ta medprostor namreč omogoča različne funkcionalne uporabe, posebno v prehodnih obdobjih, ko lahko pod arkadami hodiš ali sediš na prostem, čeprav hkrati nisi čisto zunaj. Gre za fenomen prehajanja brez ostrega roba med notranjostjo in zunanjostjo. Arkade so nekaj podobnega kot gozdni obronek, ki je najbolj zanimiv prostor v naravi – skozi robna drevesa lahko opazuješ jaso,« je z zanimivo metaforo postregel profesor Gabrijelčič, ki meni, da bo z zasteklitvijo arkad ta fenomen izginil, s tem pa se bo izgubila zanimiva plat urbanega prostora. Čudi ga tudi, da se bo arkade zapiralo pod pretvezo oživitve prostora, saj se po njegovem vedenju v furlanskih mestih, s katerimi po njegovem koketira Ljubljana, prav pod arkadami največ dogaja.
