Danes bo na ljubljanskem okrožnem sodišču potekala glavna obravnava v zvezi s tožbo občine Litija proti Kmetijsko-gozdarski zadrugi (KGZ) Litija. Gre za ugotavljanje lastništva osmih zemljišč, za katera občina od zadruge zahteva 200.000 evrov odškodnine. Spor sicer sega v leto 2009, občina in zadruga pa se ne moreta dogovoriti, kateri pravni temelji so pravi za določitev lastnika omenjenih zemljišč.
Jedro problema lastninjenje
Med osmimi zemljišči v Ponovičah in Litiji je največje gozdno zemljišče na Mačkovini, ki meri 1,2 hektarja, pet je nezazidanih stavbnih zemljišč, med njimi dve večji nasproti KSP Litija in še dve pri krožišču pri Lidlu, v bližini čistilne naprave in teniškega centra pa se občina bori za dobrih 5000 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč. »Jedro spora je vprašanje, na katerih pravnih podlagah je prišlo do lastninjenja spornih nepremičnin. Gre torej predvsem za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava,« je dejal Matija Habe, pravnik na litijski občini, medtem ko podrobnosti spora in to, kako se bodo zagovarjali na današnji obravnavi, občinska stran v tej fazi sodnega procesa še ne želi razkriti.
Bržkone so na občini previdni, ker je ljubljansko okrožno sodišče njihovo tožbo iz avgusta 2009 aprila 2014 sprva zavrnilo, po občinski pritožbi na višje sodišče pa je to občini skoraj v celoti ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje okrožnemu sodišču. Kolikor je razbrati iz javno dostopnih dokumentov, gre po večini za zemljišča, ki so bila pred letom 1993 družbena lastnina, občina pa se pri tem sklicuje na zakon o javnih skladih, po katerem bi tovrstna zemljišča morala postati last občin.
Kdaj bo sodišče prve stopnje izdalo svojo sodbo, na občini težko ocenijo, saj so že na začetku pričakovali, da se bo spor po sodni poti reševal nekaj let. Poleg tega je bila glavna obravnava enkrat že prestavljena, in sicer bi morala biti konec lanskega oktobra, je še dejal Habe.
Direktor zadruge Boris Rappl neomajen
Občina ima sicer s KGZ Litija nerešenih še nekaj drugih zemljiških zadev, ki pa jih postopoma rešujejo s »tvornim in zglednim« sodelovanjem z direktorjem zadruge Borisom Rapplom. V KGZ Litija na naša vprašanja glede spornih zemljišč sicer včeraj niso utegnili odgovoriti, je pa znano, da je Rappl pri pogajanjih za »njegova« zemljišča neomajen. V enega odmevnejših sporov se je denimo zapletel tudi pri gradnji šmarske obvoznice, kjer je zahteval nadomestna kmetijska zemljišča, in ker na republiški direkciji za ceste tega niso hoteli storiti, je o zadevi prav tako moralo odločati sodišče, ki je zadrugo na koncu razlastninilo.