Toda to so pravzaprav obstranski problemi, ki se bodo lahko hitro rešili, in hvala bogu, da so potrošniki poskočili. Gre namreč za to, da bo čebelarski vrh zaradi pritiska od zunaj končno moral razmisliti o nazadnjaški in zgrešeni tehnologiji čebelarjenja v zastarelem AŽ-panju. To namreč odločujoči gospodje že desetletja branijo z vsemi sredstvi, čeprav nimajo nobenega strokovnega argumenta za vztrajanje pri svojem. Omeniti moram, da imamo od vseh okoliških dežel najslabše pašne danosti, zato moramo čebele večkrat krmiti s sladkorjem kot drugod. Predvsem pa imamo najbolj zastarel panjski sistem, ki ga razen nekaj držav bivše Jugoslavije ne uporablja nihče več.
Ker je panj premajhen, je delovno intenziven, zato ima premajhno zalogo hrane, kar nas sili k dokrmljevanju tudi med pašnimi obdobji. Zato so se pojavile uspešne večje različice, ki pa ne morejo odpraviti glavne pomanjkljivosti tradicionalnega AŽ-panja, to je prekratek in previsok satnik, zaradi katerega v njem ni mogoče razviti dovolj močne čebelje družine. Težko je pridelati čist ter z vidika ostankov zdravil in sladkorne zaloge primeren med, ki ga potrošniki vse bolj zahtevajo. Pri previsokem satniku tudi ne moremo uspešno gojiti gospodarskih družin v dveh etažah, zato moramo satnike z zalego in vencem medu s sladkorja redno prestavljati v medišče, kjer ga ob najmanjši nepazljivosti točimo skupaj s čistim medom. Poleg tega dajemo v medišče le najstarejše sate, ki potemnijo med in mu dajo slabši okus, kar je vedno manj sprejemljivo. Zato se tudi po svetu uveljavljajo nižja medišča, kamor ne moremo dati zaleženih satov in kjer med točimo iz deviških satov, pred zdravljenjem pa medišča sploh odstranimo do naslednje pomladi.
Le panji, ki teh napak nimajo, bodo zaradi zahtev po varni hrani in higieni imeli prihodnost. Prej ko jih bomo začeli zavestno uvajati, večji pridelek bomo imeli, lažje in dražje ga bomo prodali.
Pri nas je biološko primernih panjev le za vzorec. Bolj se ne uveljavljajo, ker jih ne moremo zložiti v čebelnjak, predvsem pa zato, ker v njih čebelarimo po AŽ-jevski miselnosti in varčno, zato ne dajo optimalnih rezultatov. Tu in ob aferi Debevec bi se morala ČZS zamisliti in resno pretehtati položaj ter se zavestno in celovito usmeriti razvoj tehnologije v tej smeri.
Razprava o varnem medu je prišla ravno ob pravem času, da opozorimo čebelarje in javnost, da bo panj, ki bo v največji možni meri rešil problem ostankov kemikalij in sladkorja v medu, povečal pridelek in ohranil naš priljubljeni čebelnjak na trgu. Nakladni panji za starejše ljudi zaradi dvigovanja naklad namreč niso primerni, obenem pa se je težko je odpovedati lepemu, udobnemu in k duši priraslemu čebelnjaku. Zato je znani vsestranski čebelarski strokovnjak Pavle Zdešar po nekaj desetih letih intenzivnih poskusov razvil panj, s katerim je optimalno odgovoril na vse bistvene zahteve bodočega čebelarjenja v naših razmerah. Njegov panj, ki je že postavljen in naseljen na treh kamionih, je najbolj popoln, univerzalen, izoliran in sodoben panj tudi v svetovnem merilu, a uporaben predvsem za alpske dežele, kjer enako kot pri nas poznajo čebelnjake, v katere ga postavimo.
Največja novost pri tem panju je dovolj dolg in nižji satnik medišča, iz katerega bomo točili najbolj kakovosten in najmanj onesnažen ter neoporečen med. Pomembno za čebelarje pa je, da je to po satnikih in prostornini ter načinu dela v njem nakladni panj, ki ga odpiramo od zadaj in postavimo v skladovnico čebelnjaka enako kot AŽ-panj. Edino, na kar se bodo morali čebelarji zares navaditi, je drugačen satnik, ki zahteva spremenjen način čebelarjenja in bistveno večjo stalno zalogo hrane v njem.
ČZS ima zadnja dva mandata odlično in delovno vodstvo ter dobro svetovalno službo, ki jo plačuje država. Žal pa ni samostojna, ker je popolnoma podrejena politiki vodstva ter zakrknjenim, okorelim, naravnost »zaplombiranim« gospodom, ki jih ne prepriča noben argument. To se mora spremeniti! Stroka mora biti nad politiko, ne obrnjeno! Stroka mora povedati, kaj potrebujemo, politika pa naj to izvršuje.
Za uvedbo boljšega panjskega sistema in tehnologije se zavzemajo neobremenjeni mlajši člani in vodstva čebelarskih društev, med drugim tudi pri nas v Litiji. Naš predsednik Srečko Rozina je predlagal, da ob gradu Bogenšperk postavimo nov društveni čebelnjak z novimi, različnimi panji, dva večja čebelnjaka pa sta že pripravljena za nove Zdešarjeve panje.
JANEZ FIRM