Slovensko moško reprezentanco v hitrih disciplinah čaka glavni del sezone. Januarske klasike bo prihodnji konec tedna odprl Wengen, sledili bodo nastopi v Kitzbühlu in Garmisch-Partenkirchnu. Po hudem padcu Roka Perka v Val Gardeni je ekipa, ki jo vodi Peter Pen, štiričlanska. Boštjana Klineta, Klemna Kosija, Andreja Šporna in Martina Čatra čaka vrhunec zime, po katerem bo znano, ali bo imel kakšen slovenski alpski smučar realne možnosti za uvrstitev v finale svetovnega pokala v Sankt Moritzu. Za zdaj najbolje kaže Boštjanu Klinetu.
Peter Pen pravi, da ga trenutno najbolj veselita dve dejstvi. Prvo je, da so imeli najdrznejši slovenski alpski smučarji v teh dneh dva dneva premora. Drugo pa je, da imajo v Kranjski Gori po dve uri na dan na voljo progo za trening tehničnih disciplin, kar so pridno izkoriščali. »Prihajajo klasike, na katerih bomo skušali pokazati svoje znanje. Verjamem, da dobro delamo in da bomo dokazali, da smo na pravi poti. Moj cilj na vsaki tekmi je, da dvignemo kakovost in da smo konkurenčni najhitrejšim na vsaki podlagi ter postavitvi. Konkurenca je zelo zgoščena, saj se v razmiku ene sekunde lahko uvrsti od 35 do 40 alpskih smučarjev. Mi si želimo biti na pravi strani sekunde,« pravi glavni trener hitrih disciplin. »Zavedamo se, da moramo biti potrpežljivi, da se stvari ne pomaknejo čez noč. Vesel sem, da smo v ekipi ustvarili dobro ozračje, pri čemer nam je s svojim prihodom zelo pomagal Gregor Družina. Potrebujemo veliko dobre volje.«
Pomembno jedro sezone
Trenerska okrepitev v slovenski reprezentanci hitrih disciplin Gregor Družina pravi, da mu je deset let dela zunaj Slovenije, ki jih je preživel v Severni Ameriki, dalo drugačen pogled na svet. »Ko sem slišal, da imam priložnost dela v slovenski reprezentanci, mi je zaigralo srce. Skušal bom prenesti čim več pozitivne energije. Naredil bom vse, da bom dobro pomagal tako Penu kot vsej slovenski reprezentanci.«
Klemen Kosi se ne strinja s številnimi ugotovitvami, da je z rezultati v tej sezoni razočaral. »Za zdaj sem dosegel več kot lani ob tem času. Dejstvo pa je, da sem imel pred sezono večja pričakovanja. Za menoj je uvod sezone, zdaj nas čaka jedro, ki bo zelo pomembno,« odgovarja Klemen Kosi, ki je lani prav v Wengnu in Kitzbühlu dosegel svoje najvidnejše uvrstitve na tekmah svetovnega pokala, pri čemer se je trikrat uvrstil med najboljšo petnajsterico. Boštjan Kline je ime, od katerega vodstvo reprezentance pričakuje največ. Mariborčan pravi, da si ves čas dopoveduje, da mora biti potrpežljiv, saj se do najvidnejših uspehov ne da priti čez noč. Ves čas išče malenkosti, ki bi mu koristile v boju do vrhunskih uvrstitev. »Z začetkom sezone sem zelo zadovoljen. Izpolnil sem svoja realna pričakovanja. Želim si predvsem rezultatske konstantnosti. Zavedam se, da lahko le na podlagi stalnih uvrstitev na želena mesta pridobim samozavest,« pravi Kline.
Narave ni mogoče prehiteti
Martin Čater je z 18. mestom na superveleslalomu v Beaver Creeku zbral več točk kot v vsej lanski sezoni. Za zdaj je Štajerec nasmejan, a bo moral v nadaljevanju sezone pogosteje osvajati točke, sicer bo po koncu sezone izpadel iz ekipe svetovnega pokala. Med slovenskimi smučarji, ki najbolj pričakujejo januarske klasike, je Andrej Šporn. Kranjskogorčan se vselej rad spominja svojega največjega uspeha, ki ga je pred šestimi leti dosegel v Kitzbühlu. Šporn priznava, da je imel pred sezono nerealna pričakovanja, ki so zrasla po zaslugi boljših časov, kot jih je pričakoval na treningih. Aprila lani si je namreč strgal ahilovo tetivo, posledično je imel pred sezono le 15 treningov na snegu, večina tekmecev pa kar 60. »Očitno moram biti potrpežljivejši. Veliko mi pomenijo treningi v Kranjski Gori, saj je tehničen trening vselej dobrodošel.«
Rok Perko je v Val Gardeni okusil vso sladkost in grenkobo športa. Pred tremi sezonami je z drugim mestom v italijanskih Dolomitih dosegel svojo najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu, letos pa je na istem prizorišču grdo padel, si zlomil mečnico na levi nogi ter si poškodoval komolec, ki je trenutno le delno gibljiv. Tržičan je hvaležen Andrei Massiju, dr. Anžetu Kristanu in fakulteti za šport, ki so mu hitro priskočili na pomoč ter omogočili, da lahko izvaja rehabilitacijo. »Moja skrita želja je, da bi že v tej sezoni tekmoval na tekmi svetovnega pokala. Toda prek narave ne morem, saj celjenje zlomov potrebuje določen čas,« je realen Rok Perko.