»Odločali smo se po svoji vesti,« je dejala Darinka Miklavčič, predsednica sveta Onkološkega inštituta, ki je včeraj na čelo ustanove postavil Zlato Štiblar Kisić. Ta je bolnišnico od lanske jeseni vodila kot vršilka dolžnosti generalnega direktorja. Pomembno je, da se pod njenim vodstvom vzdušje v bolnišnici popravlja, meni Miklavčičeva. Če se vlada z njihovim izborom ne bo strinjala, pa so pripravljeni odstopiti, je pristavila.
Štiblar-Kisićevo je podprlo devet članov sveta, dva pa sta glasovala za dekanjo jeseniške fakultete za zdravstvo Brigito Skela Savič. Slednji naj bi bili bolj kot Štiblar-Kisićevi naklonjeni tudi v delu vladne koalicije, ki bo imela zadnjo besedo pri imenovanju vodstva bolnišnice.
V svetu ocenjujejo, da so tokrat izbirali med kompetentnimi kandidati (poleg Štiblar-Kisićeve in Skela-Savičeve sta se jim predstavila še Dušan Harlander iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter nekdanja direktorica družbe Borovo Trade Edita Orehovec). Sveže ugotovitve inšpekcijskega nadzora o 3350 evrih neto neupravičenih izplačil Štiblar-Kisićevi v času, ko je delala kot pomočnica lani odstavljenega direktorja Onkološkega inštituta Janeza Remškarja, pa ob izbiranju med kandidati niso pritegnile pozornosti članov sveta, ki Štiblar-Kisićevi o tem tudi niso zastavili nobenega vprašanja. Postopke, ki jih je Remškar sprožil tik pred svojo razrešitvijo, je svet bolnišnice lani ustavil. Miklavčičeva je pojasnila, da se ne želijo spuščati v konfrontacije, ali je stališče inšpekcije pravilno (ugotovitve še niso dokončne, saj ima Štiblar-Kisićeva možnost ugovora). Meni pa, da bi morali biti zakoni napisani tako, da jih razume vsak enako.
»Bolnik je alfa in omega«
Štiblar-Kisićeva napoveduje več novosti za večje zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih, med drugim sprotno preverjanje izkušenj s storitvami bolnišnice. »Bolnik je alfa in omega, pri njem se vse začne in vse konča,« je dejala. Med drugim namerava okrepiti skrb za varnost in kakovost zdravljenja, obravnavo napak pri zdravljenju pa bi zastavila tako, da se zaposleni ne bodo več bali njihovega prijavljanja.
Pred bolnišnico pa so tudi težke odločitve. Treba bo presoditi, ali vztrajati pri zahtevnem in dragem pridobivanju mednarodne akreditacije Joint commission international (JCI), je spomnila Štiblar-Kisićeva. Razjasniti bo treba tudi financiranje, saj za nekatere storitve v bolnišnici dobijo premalo denarja. Uvajanje radioterapije v mariborskem UKC, pri katerem bodo pomagali tudi njihovi zaposleni, ne bo smelo okrniti dela Onkološkega inštituta, tudi sicer pa bo treba doreči organizacijo zdravljenja raka v Sloveniji. »Stihijska širitev na druge regije ne bi bila smotrna.«
