Ameriški predsednik Barack Obama je po vsakem domačem množičnem poboju zahteval zamašitev zakonskih lukenj pri prodaji orožja Američanom, zdaj pa je ukrepal na lastno pest. Ker je kongres zavrnil spremembe, ki bi po ocenah Bele hiše zmanjšale število žrtev strelnega orožja, pri katerih ZDA daleč prednjačijo pred preostalim razvitim svetom, je včeraj napovedal spremembe s predsedniškimi odloki, torej mimo kongresa. Pričakovati je, da bodo republikanci in razne organizacije odloke spodbijali na sodiščih.

Najhujši dan predsedovanja

V ZDA zaradi poškodb s strelnim orožjem vsako leto umre več kot 33.000 ljudi. Daleč največ, slabi dve tretjini, je samomorov, približno tretjina umorov, približno osemsto pa je nesreč. Poleg te statistike ZDA izstopajo tudi po številu strelskih pohodov – v času predsedovanja Obame je bilo najmanj devet večjih.

Vprašanje nadzora prodaje orožja je bilo za prvega temnopoltega predsednika ZDA ves čas precej v ospredju, na to temo je imel več kot petnajst govorov. Intenzivnejše iskanje zakonskih sprememb pa je sledilo dogodku, ki je Obamo po izjavah sodelavcev v prvih štirih letih vladanja pretresel najbolj.

Štirinajstega decembra 2012, dober mesec dni po Obamovi ponovni izvolitvi, je 20-letni Adam Lanza v osnovni šoli Sandy Hook v Connecticutu ubil dvajset otrok, starih od šest do sedem let, šest učiteljev in sebe. »Nikoli prej ne potem nisem videl, da bi bil tako iz sebe,« je o Obami kasneje rekel njegov tiskovni predstavnik Jay Carney. »Tisto je bil najhujši dan njegovega predsedovanja,« je ocenila njegova najtesnejša svetovalka Valerie Jarrett. Včeraj si je moral Obama nekajkrat obrisati solze, ko se je med govorom, v katerem je predstavil ukrepe, dotaknil dogodkov v Sandy Hooku.

»Napad na drugi amandma«

Po tem streljanju je v senatu ob podpori Bele hiše začela nastajati zakonodaja za strožji nadzor prodaje orožja. Z veliko večino ga je podpirala tudi ameriška javnost – ne pa tudi zadostna večina v senatu, kjer je proti spremembam lobirala mogočna Nacionalna orožarska zveza. Za predlog je leta 2013 glasovalo 56 od sto senatorjev, štirje premalo, da bi dosegli zahtevano tripetinsko večino. Tudi naknadni poskusi so padli v vodo.

Zato je Obama zdaj sprejel predsedniške odloke, ki pa so manj močni od zakona – prihodnji predsednik jih lahko zlahka prekliče, na sodiščih pa jih bodo izpodbijali, rekoč da gre za prekoračitev predsednikovih pristojnosti. »Še vedno je potrebno dejanje kongresa,« je zato dejal Obama in zatrdil, da ne nasprotuje ustavni pravici do posesti orožja in hoče le boljši nadzor.

Republikanci se ne strinjajo. Pravijo, da so odloki v očitnem nasprotju z drugim amandmajem o pravici do posesti orožja. Predsednik predstavniškega doma, republikanec Paul Ryan pravi, da bodo ukrepi prizadeli ljudi, ki spoštujejo zakon. Republikanski predsedniški kandidat Jeb Bush je napovedal, da bo ukrepe razveljavil, če zmaga, njegov tekmec Ted Cruz pa je ljudi napotil na spletno stran, ki trdi: »Obama hoče vaše orožje.«