Vršilki dolžnosti generalnega direktorja Onkološkega inštituta Zlati Štiblar Kisić so v bolnišnici med novembrom 2014 in lanskim junijem neupravičeno izplačali 3350 evrov neto, je pokazal nadzor inšpektorata za javni sektor. Štiblar-Kisićeva meni, da priprava inšpekcijskega zapisnika tik pred jutrišnjim izbiranjem generalnega direktorja ne more biti naključje. Med kandidati za to mesto je namreč tudi sama.
»Velik kompliment je, da se nekdo z mano toliko ukvarja tik pred morebitnim imenovanjem,« ugotavlja Štiblar-Kisićeva. Poleg nje naj bi za vrh osrednje slovenske ustanove za zdravljenje raka kandidirali še dekanka jeseniške fakultete za zdravstvo Brigita Skela Savič, nekdanja direktorica družbe Borovo Trade Edita Orehovec in Dušan Harlander iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Bi morali po ministrsko soglasje?
Inšpekcijski zapisnik Štiblar-Kisićevi nalaga odpravo nezakonitosti pri izplačilih v obdobju, ko je delala kot pomočnica nekdanjega generalnega direktorja bolnišnice Janeza Remškarja. Remškar je svoji naslednici lani, tik preden ga je razrešil svet bolnišnice, očital neupravičeno izplačane nadure in zavajanje. Štiblar-Kisićevi pa je, preden je svet bolnišnice postopke zoper njo ustavil in jo zatem imenoval na mesto vršilke dolžnosti, grozila celo odpoved.
Tokratne ugotovitve sicer še niso dokončne, saj lahko Štiblar-Kisićeva poda ugovor na inšpekcijski zapisnik. Inšpektor Milan Pirman je v njem ugotovil, da so nekdanji Remškarjevi pomočnici nepravilno izplačali dodatke za delo prek polnega delovnega časa (v skupni višini 3269 evrov neto) in dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času (skupno 81 evrov neto). Med drugim je zaključil, da pomočniku direktorja dodatek za delo prek polnega časa ne pripada, razen če dela v svojem osnovnem poklicu in je za to pridobil soglasje ministra.
Pravno mnenje dr. Rajka Pirnata oz. inštituta za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti, ki so ga pridobili na Onkološkem inštitutu in ga posredovali inšpektoratu, je bilo nasprotno. Pritrjevalo je argumentom Štiblar-Kisićeve, da za nadurno delo pomočnika direktorja soglasje ministra za zdravje ni potrebno. Opozarja tudi na načelo, da je treba ob nejasnostih določbe, ki urejajo pravice delavcev, te razlagati v njihovo korist. Pa tudi, da bi bilo »nesmiselno in nepraktično«, da bi minister odločal o soglasju k nadurnemu delu številnih namestnikov in pomočnikov direktorjev. Tudi v drugih bolnišnicah pri tovrstnem nadurnem delu ne pridobivajo soglasja ministrstva, je dodala Štiblar-Kisićeva, te prakse pa na Onkološkem inštitutu ni bilo niti pri drugih pomočnikih direktorja.
Remškar od pravnice pričakoval upoštevanje zakonodaje
O obremenilnih ugotovitvah so na inšpektoratu obveščali ministrstvi za zdravje in javno upravo, z njimi pa je seznanjen tudi nekdanji direktor Remškar, ki je podpisal odredbo o nadurah nekdanje pomočnice. »Zavedam se svoje objektivne odgovornosti,« je dejal, a po njegovem bi morali upoštevati tudi subjektivno odgovornost. Dokument, ki je omogočil izplačilo nadur, je pripravila Štiblar-Kisićeva, je spomnil. Od pravnice je pričakoval poznavanje in upoštevanje zakonodaje, pravi Remškar, ki je zoper svet Onkološkega inštituta novembra vložil tožbo. Razrešitev, ki je privedla do imenovanje sedanje vršilke dolžnosti generalnega direktorja, je bila po njegovem namreč neupravičena.
Štiblar-Kisićeva do včerajšnjega popoldneva inšpekcijskega zapisnika še ni prejela. Sprašuje se, kako je mogoče, da so Remškarja obveščali prej. Vendarle pa jo veseli, da so nadzor na Onkološkem inštitutu v minulih dneh napovedali na ministrstvu za zdravje. Po njenem bi bilo smiselno, da bi opravili tudi strokovni nadzor nad (nekdanjim) dogajanjem v bolnišnici.
