S kulturno-zgodovinsko razstavo Hamlet na Slovenskem, ki jo v sodelovanju s Cankarjevim domom pripravlja Slovenski gledališki inštitut, se bo v ponedeljek začel festival Shakespeare za vedno. V CD se bodo 400-letnici smrti angleškega pesnika in dramatika Williama Shakespeara poklonili s tematskim festivalom, ki bo trajal vse do pozne jeseni, saj pripravljajo bogat program.
Hamlet v Afriki
Direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski meni, da zaradi Shakespearjevih stoletja starih del lažje razumemo tudi sodobnost. »Celo štiristo let po Shakespearjevi smrti se zdi, kot da človekovo ravnanje v svojem bistvu ostaja nespremenjeno: politične intrige, nemiri in vojne, želja po moči in manipulaciji, neusmiljen boj za oblast, zbegani sinovi in hčere, nesrečne, usodne ljubezni med potomci sovražnih družin, klanov, narodov, veroizpovedi ali ras,« povzame ključne motive njegovih del – Hamleta, Macbetha, Otella in mnogih drugih.
Prav opero Otello Giuseppeja Verdija, nastalo po Shakespearjevi predlogi, bo v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana mogoče doživeti premierno 21. januarja, ponovitve pa bodo tudi februarja; za režijo bo poskrbel Manfred Schweigkofler. Sočasno bo na sporedu tudi cikel predavanj Razkrinkani patriarhat, v katerih se bo dr. Svetlana Slapšak posvetila fenomenu in recepciji omenjene Shakespearjeve tragedije v evropski književnosti, gledališču, filmu in glasbi od antike do danes.
Na oder bo različico Shakespearja, globalno monodramo Šekijeva Šunkica ali Hamlet po slovensko, postavil tudi Andrej Rozman - Roza. Njegov Hamlet bo po poklicu klovn, po duši pa pesimist in skeptik, ki išče razloge za razpadanje družbe in države. Enega vrhuncev festivala pa bo zagotovo predstavljala predstava Macbeth južnoafriškega režiserja Bretta Baileyja in Third world bunfight performing company. Oblastiželjnega Macbetha in njegovo še bolj oblastiželjno ženo bodo namreč umestili v središče okrutnih bojev med različnimi klani za prevlado nad z diamanti bogatimi rudniki na pobočju Velikih jezer v Afriki.
In brezčasna Ofelija
Marca se bodo o pomenu Shakespearja za Britance ter o prevodih dramatike tega velikana pogovarjali britanski igralci Julian Rhind Tutt, Danny Sapani in Jonathan Slinger. Slovenci pa bomo obenem bogatejši tudi za prevod ene najbolj cenjenih biografij Williama Shakespearja Will in svetStephena Greenblatta.
Da ne bi umanjkala glasbena umetnost, bodo skupina Bossa de novo, Boris Cavazza in Urška Taufer nastopili v glasbeni inscenaciji Shakespearjevih sonetov. Za likovni del pa je poskrbel kurator Vasja Nagy, ki je za april in maj pripravil fotografsko razstavo Brezčasna Ofelija, na kateri se bodo predstavili avtorji, ki so to junakinjo upodabljali v svojih delih, denimo Tanja Lažetić in Arven Šakti Kralj Szomi.
Filmski cikel bo ponujal poslastice od Laurencea Olivierja do Akija Kaurismäkija. Odgovor na vprašanje Kdaj in zakaj se v svetu, kjer je vsak »izgubil« očeta, sinovi spreminjajo v morilce?, pa bo v gledališki predstavi Samo Hamlet, s katero se bo konec novembra festival tudi sklenil, iskal režiser Matjaž Farič.
