Skratka, nacionalka je vedela, kako se bo obrnila referendumska volja. In nacionalka ve, da bo Janez v tem letu pripeljal politiko do predčasnih volitev in na njih zmagal. Ne nazadnje nacionalka ve, da je Janša edini karizmatični politik v tej državi. Vsi drugi so kot muhe enodnevnice. Razen Zorana Jankovića, ki pa je svojo državniško kariero hitro zakopal v slabih kalkulacijah. Računi se Janezu sicer vedno ne izidejo, je pa v njih doma. Živi z njimi. Kot pravi general, ki dobro ve, koliko vojske ima, kako nasprotnik nima niti rezervnih vojakov in kako hitro se da osvojiti teren. Zato se mu tudi ne mudi s svojo televizijo. Malo je zagrozil in nacionalka se je spet obnašala strateško. Hitro dokazala, da lahko uporabi kar njo. Brezprizivno odprla vrata resnici. Postala predprva v službi resnice. Tisto z novimi 24 urami pa naj ostane večna grožnja.
Pravi borec za resnico na nacionalki je le en in edini Jože Možina. Najboljši dokumentarist vseh časov je bil edina možna izbira za tistega, ki je sedel nasproti Janezu Janši. Bila sta genialca na delu. Dva, ki ne pokažeta nobenih emocij. Ne trzneta z nobeno obrazno mišico. Se niti enkrat ne nasmejita. In natančno vesta, kaj je resnica. Jože ve, da je Janša edini, ki je osamosvojil Slovenijo, vpeljal demokracijo, razbil komunistično bando, po krivici sedel v priporih in zaporih, edini, ki si zasluži pridevnik politični zapornik, edini, ki zna voditi državo, edini, ki ga spoštuje Evropa, in edini v tej državi, ki se ni okoristil s svojimi položaji. Drugi so kradli in bogateli, on je trpel. Na sodiščih ali na izgubljenih volitvah.
Janez je edini, ki zna v prvih dveh stavkih povedati vse: »DUTB je slovenska titoistična levica sprejela s težkim srcem, vodstvo policije laže, kar ni samo pokvarjeno, temveč tudi butasto.«
Ali ste že kdaj slišali, videli ali prebrali boljšo diagnozo naše zafurane države? Ni šanse. Zakaj ne? Ja, preprosto zato, ker so vsi drugi skregani z resnico. Vsi malo lažejo, malo prikrajajo, malo povzemajo in se klanjajo. Janez je bil, je in bo edini, ki bo to resnico ponudil na krožniku. Državo po njegovem v šahu drži titoistična levica, lažniva policija, pokvarjeni posamezniki in butasti ljudje. Briljantno. Samoumevno.
Zato bi bilo fino, da bi nacionalka enkrat na mesec objavila dokumentaristični zapis Jožeta Možine o resnici Janezove življenjske poti. Prvi del bo nosil naslov: Zakaj sem šel v partijo? Odgovor bo približno v tem stilu. Partije se ni dalo razbiti od zunaj. Torej sem moral v njo, se pretvarjati, da verjamem, in trpeti, ko sem mladince vodil v Jajce. Vse mi je uspelo prepričati, da verjamem v Titovo pot, vendar jaz sem že takrat vedel, da jih bom razbil od znotraj. Jaz sem bil kot voda, ki se zarije v razpoke granita. Granit poči. In še zdaj poka…