Slovaška vlada je v zadnjem desetletju pritegnila že tri večje avtomobilske velikane, ki so tam zgradili svoje tovarne. Tako so Slovaki pritegnili nemški Volkswagen in francoski PSA Peugeot Citroën, sledila je naložba korejske Kie Motors. Britanska naložba koncerna Jaguar Land Rover je tako že četrta megainvesticija na Slovaškem. V tovarni, kjer bodo izdelali več kot 300.000 vozil na leto, bo delo dobilo okoli 2800 ljudi, posredno pa bo omogočala zaslužek številnim slovaškim dobaviteljem.
Pred dobrim desetletjem je slovaška vlada Korejcem ponudila državno pomoč v višini 80 milijonov evrov v primeru, da bi se Kia Motros odločila za gradnjo tovarne v mestu Žilina. Korejci so ponudbo velikodušno sprejeli, investicija pa se je obrestovala tako za Slovaško kot za korejskega proizvajalca. V četrtem največjem slovaškem mestu so Korejci postavili prvo evropsko tovarno, vložili več kot 1,5 milijarde evrov in zaposlili nekaj tisoč ljudi. Kia je postala tudi eden največjih davčnih plačnikov na Slovaškem, v regiji pa se je povečala zaposlenost.
Brez tujega kapitala ni gospodarske rasti
Tomaž Subotič, uspešen slovenski podjetnik, ki dela v Pragi, meni, da tuji kapital poleg rasti zaposlenosti prinaša tudi tehnološki in menedžerski know-how, ta pa omogoča učinkovitejše poslovanje podjetij in gospodarstva. »Tuje naložbe posredno vplivajo tudi na višjo produktivnost posamezne panoge, saj prihaja do prelivanja znanja s tujih na domača podjetja. To omogoča višjo konkurenčnost narodnega gospodarstva,« pojasnjuje. Neposredne tuje naložbe prispevajo tudi k razvoju znanosti. »Kapitalsko močna tuja podjetja ponujajo akademski sferi, predvsem visokim šolam, možnost sodelovanja na področju inovacij in raziskav ter razvoja. Tega v Sloveniji primanjkuje. Gospodarstvo ima potrebo po tehničnih kadrih, ne po družboslovcih,« dodaja Subotič.
Slovaki imajo ugodno poslovno okolje
Razlog za britansko odločitev za investicijo na Slovaškem je po mnenju Bojana Ivanca, analitika na GZS, povezan z lokacijo države. Gre namreč za državo v osrednji Evropi, kjer so večja pričakovanja po povpraševanju po vozilih srednjega in nižjega srednjega razreda. Poleg tega ima Slovaška ugodno davčno zakonodajo in spodbude, nizko raven plač in njihovo obdavčitev. »Pomemben dejavnik pri odločitvi Britancev je bila tudi navzočnost obstoječih dobaviteljev in proizvajalcev vozil na Slovaškem, kar pomeni, da ni težko dobiti primerno usposobljenega kadra za proizvodnjo,« meni Ivanc.
Zakaj ne znamo pripeljati takšne velike naložbe tudi v Slovenijo? »Glavne ovire, da se nas veliki tuji vlagatelji pogosto izogibajo, so v zahtevnih birokratskih postopkih in zapletenem davčnem sistemu. Pri zahtevnejših delovnih mestih je moteča visoka obdavčitev s stroški dela, saj že pri dvakratniku povprečne plače stopnja obdavčitve dodatnega zasluženega evra preseže 60 odstotkov,« poudarja.
Pasti državnih subvencij
Ekonomist Sašo Polanec pravi, da je motiv podjetij za takšne investicije doseganje čim večje neto sedanje vrednosti oziroma doseganje čim večjega premoženja. Na neto sedanjo vrednost vplivajo vse komponente prihodkov, stroškov in investicijske vrednosti. »Če lahko na primer podjetje v Sloveniji plačuje nižje stroške dela ob primerljivi fizični produktivnosti, potem je ob enakih prihodkih lokacija privlačnejša. To velja tudi glede davkov na plače: nižji ko so, privlačnejša je lokacija,« pravi Polanec. Navsezadnje tudi državne subvencije v obliki sofinanciranja začetne investicije lahko povečajo neto sedanjo vrednost in s tem motiv za izbiro določene lokacije. Opozarja, da je Slovenija že večkrat subvencionirala novomeški Revoz, da se je proizvodnja ohranila pri nas. Takšne subvencije investicij se mu zdijo sporne, saj gre za favoriziranje določenih lokacij na podlagi davčnih razlogov oziroma subvencij. Evropska komisija se ukvarja prav s preferenčnimi davčnimi dogovori z multinacionalkami, ki so sporne z vidika davčne diskriminacije. Če bi vsi na tak način subvencionirali, bi hitro lahko prišli do tega, da nobena država ne bi imela koristi.
Kaj bi morali narediti Slovenci, da bi pritegnili večje avtomobilske družbe? Do določene mere smo ta trenutek zamudili. Morda pa ga lahko ujamemo pri novem valu reindustrializacije, ki vrača proizvodnjo na evropska tla zaradi izboljšanega gospodarstva. Ta proizvodnja bo še bolj avtomatizirana, zato bodo v njej delali bolj kvalificirani kadri.
