Le pisanje prošenj, četudi to iskalec zaposlitve vztrajno počne vsak dan, je ponavadi premalo, saj večina prošenj in prijav na razpis za odprto delovno mesto konča v morju papirja, brezposelni pa kljub porabljenemu času in vloženi energiji zapravlja možnosti za neposredni stik s predstavniki podjetja. Zato mora iskalec zaposlitve k temu pristopiti povsem drugače.
Kako aktivno, predvsem pa učinkovito iskati priložnosti za delo, prvim iskalcem zaposlitve pokažejo v okviru zavoda Nefiks, ki 5. januarja v Ljubljani zažene nov, drugi del četrtega kroga Zaposlitvenih klubov, medtem ko v Zagorju in Šentjurju pri Celju že potekata.
Postanejo dejavni iskalci zaposlitve
»Mladi, ki pridejo v klub, običajno pričakujejo delavnice, na katerih bodo bolj ali manj aktivni udeleženci, vendar pa jih takoj spravimo v akcijo. Sami namreč začnejo organizirati dogodke, s čimer se iz pasivnih udeležencev takoj spremenijo v dejavne mlade iskalce zaposlitve,« poudarja Alenka Blazinšek, strokovna vodja zavoda Nefiks, ki ob podpori Simobila izvaja zaposlitvene klube.
Do zdaj je v treh letih priložnost za zaposlitev dobilo več kot 125 mladih, ki v nekajmesečnem brezplačnem programu organizirajo dogodke in izobraževanja, se udeležujejo izobraževalnih aktivnosti doma in v tujini, delajo v timu, ob vsem tem pa načrtujejo svojo kariero.
Lastna prizadevanja so do zaposlovalca pripeljala 22-letnega kemika Tomasa Kostelca, ki je magistriral na University College London. V zaposlitvenem klubu Ljubljana je sodeloval jeseni lani, v njem bo pomagal tudi letos do predvidene zaposlitve februarja. Zanimivo je, da mu je podjetje vrata odprlo na temelju pisne prošnje za opravljanje prakse. »Sicer pa je sodelovanje v zaposlitvenem klubu zelo koristno, saj z organizacijo dogodkov dobiš veliko izkušenj, med obiski podjetij pa tudi neposredno povezavo z njimi, kar je tudi meni omogočilo več zaposlitvenih razgovorov,« je poudaril Kostelec, ki meni, da je nujno, da si iskalec zaposlitve jasno določi področje dela, ki ga veseli in na katerem se želi tudi dolgoročno zaposliti.
Manj sreče pa ima Nina H., diplomirana ekonomistka, ki si priložnosti za zaposlitev išče že leto dni, kot je tudi sicer že skorajda povprečni čas iskanja prve zaposlitve visoko izobraženih mladih v Sloveniji. Je pa tudi res, da sodijo mladi ekonomisti še vedno med najtežje zaposljive. Po podatkih zavoda RS za zaposlovanje je bilo konec novembra lani med vsemi 107.432 brezposelnimi 20.515 prvih iskalcev zaposlitve, od tega 4.4867 s terciarno izobrazbo, zaposlitev pa v povprečju dobijo v 10,7 meseca.
Brez statusa manj priložnosti
Da bi si nabrala čim več znanja in izkušenj, se je tudi Nina jeseni lani zelo aktivno vključila v zaposlitveni klub. »Podjetja pretežno nagovarjam s pisanjem prošenj in res se izkazuje, da to ni najboljši način, saj na večino sploh ne dobim niti odgovora. Delovne izkušnje sem si do sedaj nabirata z delom prek študentskega servisa, ko pa sem diplomirala in ostala brez statusa, sem za podjetja postala nezanimiva. Verjetno vseh podjetij res ne moremo metati v isti koš, a po mojih izkušnjah večina najprej vpraša, ali še imaš status študenta oziroma zakaj si ne urediš statusa samostojnega podjetnika in si sam plačuješ prispevke,« pojasnjuje Nina, ki si ob izbiri študija ni niti predstavljala, da bo imela z zaposlitvijo toliko težav.
»Ni potrebno prav veliko, da se mladi, ki po neuspešnem pošiljanju prošenj začnejo izgubljati upanje in se vse pogosteje sprašujejo, ali so njihove prijave in kompetence res tako slabe, da jih nihče noče, v čem so tisti, ki so prišli na zaposlitveni razgovor, boljši in izvirnejši, nazadnje odločijo za selitev v tujino,« pravi Alenka Blazinšek, ki opaža, da se v zaposlitvene klube vključuje vse več mladih z izjemnimi kompetencami in visoko izobraženih, ki pa so bili kljub temu pri iskanju delodajalca neuspešni in so izgubili upanje.