Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog
Čeprav se tudi pregovori spreminjajo, ob tokratni izvidnici lahko rečem, da še kako velja tisti, ki pravi, da kdor čaka, dočaka! Če upoštevam poletne izvidnice, je preteklo kar nekaj časa, da smo dočakali toliko pohvalnih besed in navdušenja, kot jih je namenila obisku krajev na območju Hrpelj in Kozine poljska izvidnica. Potrdilo se je, da lahko prav vsak kraj turistu ponudi marsikaj zanimivega, če seveda tudi lokalno prebivalstvo pozna te zanimivosti in posebnosti. Tako sta izvidnica in njen soprog že ob prihodu lahko opazovala obred blagoslavljanja (torej ne krsta!) konj, ki ga na štefanovo izvajajo v številnih slovenskih krajih. Lahko bi rekli, da sta sodelovala na »prireditvi« brez režiserja, reflektorjev in ozvočenja, ki je del kulture in praznikov lokalnega prebivalstva. Taki dogodki, ki jim lahko rečemo tudi šege in navade, so lahko prvovrstne turistične vsebine, ker so spontane in nikakor ne odigrane, kar je najslabše. Praznični koledar v Sloveniji je dovolj pester, torej bogat, da z njim lahko zapolnimo celo leto in tudi različne turistične okuse. Seveda se morajo »inženirji« slovenskega turizma teh vsebin zavedati in jih predvsem poznati! Pri tem ne pomagajo t. i. animacije in podobni izobraževalni napotki, ki pogosto vodijo v kič in odigrana povprečja. Druga pomembna pozitivna značilnost tokratnega obiska je bila kulinarika, saj sta gosta lahko odlično spoznavala lokalne okuse, in to v različnih oblikah ter ravneh: od vrhunske gostilne (npr. Mahorčič), do turistične kmetije, kjer jima v dveh zaporednih obiskih sicer niso postregli tistega, kar skuhajo za družino, ampak kakovost in okusi, tako jagnjetine kot telečje krače, so dovolj prepričljivo preglasili siceršnje hišne prehranske navade. Zelo me veseli, da sta izvidnika obiskala več gostinskih lokalov in povsod spoznavala kakovostne jedi in pijače. Vedno bolj se mi dozdeva, da so velika in uveljavljena turistična središča v močnem spancu, popolnoma turistično anonimni kraji pa ponujajo vedno več in predvsem tisto, kar je pravilno!
Marjana Grčman, urednica TV-oddaje Na lepše, TV Slovenija
Dobro sestavljen dvodnevni program s široko paleto kakovostnih krajev in ponudnikov. Butično in všečno. Presenetljivo za občino, ki jo na prvo žogo ne bi uvrstila na turistični zemljevid. Golac – odlična izbira (naslednjič priporočam pokušino golaža). Beka – čudovita vasica, ki bi ob naložbi v spalne kapacitete v nekdanji vojašnici še dosti obetala. Sploh glede na bližino sosednjega Botača in kanjona reke Glinščice, ki je tako ali tako prezrta destinacija Slovencev. Vas Rodik bi bila lahko po zgledu Brd še močneje pozicionirana na kulinaričnem zemljevidu Slovenije. Škoda mi je brkinskega sadja, ki je premalo izkoriščen turistični produkt, tako kot celotno območje Tater in Brkinov. Tu občinam in regionalnim razvojnim agencijam očitam premajhen vložek v motivacijo ponudnikov, da bi na tem prostoru našli svojo tržno priložnost. Sodeč po naših snemanjih je vse prej kot dobro organizirana. Navkljub bogati naravni dediščini in izzivom, ki jih prinašajo pozabljene vasi. Nujen je tudi prevod strani TIC v angleški jezik – nedopustno je, da je taka turistična ponudba zaprta v meje lokalnega okolja.
Primož Žižek, direktor podjetja E-laborat
Destinacija Hrpelje - Kozina ima toliko zanimivosti in tako bogato ponudbo, da bi, če je to mogoče, morala bolj smelo zastaviti turistični spletni nastop. Trenuten spletni nastop je za turista nepregleden in težko obvladljiv. Vsekakor se informacije, foto material, besedilne opise ipd. da poiskati, toda zato je potrebne kar precej spretnosti in volje; k splošni boljši izkušnji pomaga tudi spletni nastop Krasa kot krovne destinacije. Priporočam osredotočen spletni nastop z maksimalno učinkovito uporabo naložbe, tudi s samostojno domeno. Turistične vsebine, ki se pojavijo na uradnem spletnem mestu občine v rubriki za obiskovalce, so dobra in zrela platforma za začrtanje samostojnih turističnih spletnih strani, ki naj same, skorajda avtomatizirano skrbijo za več obiskovalcev in pospeševanje prodaje neposrednih ponudnikov storitev. Ocena: na začetku, ampak skrbno.
Vito Avguštin, Dnevnik
Statistični podatki kažejo, da skoraj tri četrtine turistov želi poskusiti lokalne specialitete. Prvi pogoj je, da vsak kraj ve, katere so njihove tipične jedi, drugi pa, da znajo te jedi pripraviti in primerno ponuditi. To pomeni tudi, da uporabljajo sestavine lokalnih pridelovalcev, da je končni izdelek okusen in 'diši' po kraju, v katerem preživljate dan ali konec tedna.
Vedno več je turistov, ki obiskujejo kulturne prireditve, koncerte, festivale… Obenem je vedno več takšnih, ki jih zanima kultura tudi sicer, pa vzamejo s seboj na dopust knjigo ali se udeležijo kakšne prireditve, seveda če zanjo vedo. Štefanovo in blagoslov konj, navada, ki je doma v domala vsaki slovenski vasi, je za marsikaterega turista izjemno doživetje, pogoj je le, da vedo kje, kdaj, kaj in zakaj se bo dogajalo. Tudi koncert božičnih pesmi v cerkvi je doživetje zase in najbrž si sploh ne predstavljate, koliko tistih, ki obiščejo Slovenijo, bi si želelo podobno izkušnjo.
V bistvu je vse to, kar je bežno omenjeno v nekaj bornih zgornjih vrsticah, turizem, ki sodi v Slovenijo: varnost, dobra lokalna hrana, začinjena s prijaznimi, gostoljubnimi ljudmi, med katerimi se počutiš izjemno, saj delijo s teboj zanimivost zgodb preteklosti in prijetnost sedanjosti, pa naj bo to vaška zabava, kulturna prireditev, sprehod po naravi ali kolesarjenje po čudovitih dolinah v tišini oddiha. Ste presenečeni, da lahko kaj takega ponudi tudi 'neka Kozina'? Ja, ko bomo sami spoznali, da je skoraj sleherni kraj pri nas vreden obiska in časa, ki mu ga namenimo, potem bomo znali to ponuditi tudi drugim.