Okoli tisoč vrtičkov je ljubljanska mestna občina pred leti odstranila v svojem pohodu nad črne gradnje, od takrat pa jih je na novo uredila zgolj 115. In to le na treh vrtičkarskih območjih, ki so jo bolj kot ne po nepotrebnem tudi drago stala. Za 65 tipskih vrtičkov v Dravljah in Štepanji vasi je odštela okoli 350.000 evrov, za 50 novih vrtičkov na nekdanjem vojaškem odpadu v Savljah pa 164.000 evrov, medtem ko je v Mariboru društvo Urbane brazde uredilo hektar zemlje s približno 100.000 evri.
Ko so na občini ugotovili, da bodo na takšen način zelo težko dosegli cilj, da bo do leta 2020 v vsaki četrtni skupnosti vsaj eno vrtičkarsko območje, pa so nato pred dvema letoma spremenili preveč tog odlok o urejanju in oddaji zemljišč za potrebe vrtičkarstva. Z njim so si postopek bistveno poenostavili tako, da so dovolili oddajo neurejenih območij (brez priključitve na vodovod, ut, parkirnih mest in podobno), »v primeru, da občina nima zagotovljenih sredstev za izvedbo«.
Obenem so si delo olajšali še z možnostjo oddaje celotnega območja enemu zakupniku (podjetju ali društvu), ki bi potem z lastnimi sredstvi ali z delnim sofinanciranjem občine pripravil zemljišče in kot upravnik oddal gredice v podzakup. »To odpira nove možnosti za ureditev območij, saj lahko pritegnemo zasebni kapital,« so pojasnili ob spremembi odloka, ki naj bi razbremenila mestno upravo, saj naloge upravljanja padejo na upravnika območja.
Pripravljeni v petih mesecih
Šele ta teden pa je občina končno po dveh letih prvič objavila pobudo za javno zbiranje ponudb za oddajo takšnega neurejenega območja. Gre za skoraj 6000 kvadratnih metrov veliko trikotno območje na levem bregu Save, malo nižje od črnuškega mostu, ki zajema malo več kot polovico manjšega med vrtičkarskimi območji za Savo. Večjega območja za blokovsko sosesko ob Ulici Koroškega bataljona se še niso lotili, kljub temu da so obljube o uradnem vrtičkarskem območju v Črnučah izrekli že, ko so rušili črne gradnje. »Ker lastniško stanje še ni urejeno, ne moremo pristopiti k oddaji zemljišča,« nam vztrajno odgovarjajo z oddelka za ravnanje z nepremičninami. Slednji je po odloku pristojen za oddajanje posameznih vrtičkov, oddelek za varstvo okolja pa naj bi se ukvarjal s tovrstnim preprostejšim oddajanjem, za katero so verjetno dobili navdih pri naraščajoči zasebni ponudbi vrtičkov na večjih območjih z upravnikom.
Za najem tega območja za vrtičkarstvo so določili izhodiščno ceno 0,15 evra na kvadratni meter, kar nanese okoli 889 evrov najemnine na leto. Izbrani ponudnik, ki ga bo komisija ocenila za najboljšega na podlagi njegovega predloženega ureditvenega načrta in programa aktivnosti, seveda pa tudi glede na višino ponujene najemnine, bo dobil dve parceli v zakup za nedoločen čas. To je najbrž tudi edino smiselno glede na to, da bo moral območje urediti izključno z lastnimi sredstvi, s podpisom pogodbe pa se bo odpovedal povračilu vlaganj in odškodnini za vložena sredstva. Za vsa dela bo imel na voljo pet mesecev, a da ne bodo vrtičkarji zamudili dela sezone, bodo gredice verjetno pripravljene že prej.
Četrtina za vrtičkarje po izboru občine
Seveda je občina kot lastnica postavila še nekaj posebnih pogojev. Kandidirajo lahko le ponudniki, ki imajo registrirano dejavnost poslovanja z nepremičninami, vrtičke pa bo izbrani ponudnik lahko oddal v podzakup le občanom, ki imajo stalno bivališče v Ljubljani in niso lastniki primernega zemljišča za pridelavo vrtnin v svoji občini. Obenem bo moral vsaj 25 odstotkov vrtičkov odstopiti podzakupnikom, ki jih bo izbrala občina. Zanje bo veljala letna najemnina 0,70 evra na kvadratni meter, za preostale pa občina ni postavila omejitev.
Ponudbe na občini zbirajo do 12. januarja, komisija pa jih bo odprla dva dni kasneje, kar pomeni, da lahko vrtičkanja željni pričakujete nov javni poziv za oddajo gredic v tem delu Ljubljane najkasneje sredi junija. S tistimi, ki že vrtičkajo na tem območju, bodo verjetno na občinsko pobudo sklenili neposredne pogodbe ali pa jih bo znova doletela enaka usoda kot pred leti, ko so jih že enkrat pregnali.
