Vse se je pravzaprav začelo po nesreči, ko je zasedba Mlajsk nenadoma ostala brez dveh članov. »Večer pred nastopom smo ostali brez drugega kitarista, nato pa še brez basista. Marjana in Dejana sem vprašal, ali bomo sploh igrali. Odločili smo se, da bomo, in bilo je zelo dobro,« pojasnjuje povod za nastanek po sebi poimenovanega tria pevec in saksofonist Vasko Atanasovski. Po številnih projektih doma in v tujini je v kitaristu Dejanu Lapanji in tolkalcu Marijanu Staniću pred petimi leti končno našel stalni bend s slovenskimi glasbeniki, ki si ga je že nekaj časa želel.
»Tudi prej sem sodeloval v stalnih zasedbah, a predvsem z glasbeniki iz tujine, kar je pomenilo, da smo se videli bolj ali manj na dan nastopa. Ne moreš skupaj na pivo. Mi trije pa smo tukaj, lahko se dobimo, ko pripravljamo nov material, vadimo, debatiramo, nadgrajujemo. Glasbeno smo res kompatibilni. Trio kot glasbena posebnost brez basa pa je tudi nekompromisna zasedba. Nekateri komadi mogoče zvenijo preprosto, a so zelo zahtevni.« Trio je tudi prva zasedba, s katero bo Vasko Atanasovski posnel že tri albume. Nov, tretji, namreč že posnet čaka na spomladansko izdajo. »Po dveh letih je res že bil čas. Zaprli smo se v Dejanov studio v Škofji Loki, samo mi trije, brez zunanjih motenj,« Atanasovski opiše, kako je album nastajal – podobno kot pred petimi leti prvi video tria z vaje pesmi Come to me. Leta 2012 se je zgodil istoimenski prvenec, le leto za tem pa drugi album Feel.
Vaskovanje z Mariborčani
Njihov repertoar obsega že kar okoli 40 pesmi. »Pa še kar ni dolgčas. Nimamo občutka, da ne bi imeli ničesar več povedati,« pravi skladatelj. Napoveduje pestro in razgibano novo ploščo z vsemi elementi, ki so tudi doslej odlikovali trio: pisanost, energičnost in spontana stilska neujemljivost. Tudi tokrat bo po besedilih večjezična. »Zelo smo zadovoljni s tem, kar smo posneli.« Za pokušnjo smo na sobotnem nastopu v mariborskem klubu KGB slišali bluesovsko Malo djevojko in Kozle, ki sta dobili navdih po predelu Skopja. V rodni Maribor se po turnejah Atanasovski vedno rad vrača, saj najde tam svoj mir in dovolj priložnosti za umetniški navdih. Tudi trio je že stkal posebno vez z Mariborčani, kar se je v navdušenju na obeh straneh odra v Kulturnem Glasbenem Brlogu nedvomno znova potrdilo.
»V KGB je naš nastop v decembru postal že tradicionalen. Vedno je dobro vzdušje, ki se potem razvije tudi v druženje,« pove Atanasovski. Mariborski oboževalci so koncertu nadeli kar svoje ime, »vaskovanje«, zakaj, smo lahko videli v soboto. Plesali in prepevali so s triom, vzklikali in ga na koncu skoraj niso pustili z odra. Šele dva bisa, dobri dve uri glasbe in do konca prepoteni bobnar so jih zadovoljili. »Podoben prostor je za nas v Ljubljani postala Gala Hala, kjer se imamo vedno zelo fino in se redno vračamo. Obisk je zmeraj dober, tam smo še malo bolj močni, ker je večji oder.« Atanasovski verjame, da bo tako tudi nocoj.
Alternativni indijski trio
»Zelo pazimo, da v Sloveniji ne igramo preveč, zato smo letos tukaj imeli bolj pavzo in več igrali drugod. Veliko se dogaja na Hrvaškem. Vsako leto nas kličejo iz Istre in Dalmacije, letos pa smo imeli na Hvaru poseben projekt, nastop z žensko pevsko klapo. Koncert je zelo dobro uspel, mogoče bomo tudi kaj skupaj posneli.« Vsako leto imajo vsaj eno večjo turnejo, lani so na primer nastopali po Argentini, v Londonu in Nemčiji, prej so dvakrat obiskali Kitajsko, sicer pa se vse bolj uveljavljajo tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Atanasovski je moral enkrat celo sam odpotovati v Indijo, saj organizatorji niso zbrali dovolj sredstev za ves trio. A zadeva je bila hitro rešena, saj so Indijci z Vaskovo pomočjo sestavili »alternativni trio« iz svojih glasbenikov. »Ko sem prišel tja, so znali že skoraj v nulo zaigrati vse komade. Res odlični glasbeniki, s katerimi sem z užitkom igral.« Januarja se vrača v Indijo.
»Glasba danes je postžanrska mešanica. Zakaj bi se torej omejil samo na eno zvrst glasbe,« se sprašuje. Trio je tako edinstvena fuzija udarnega rock benda, odlične jazzovske zasedbe in rahlo popovskih etno interpretacij. Ob tem vse bolj pilijo tudi akustični nastop. »To se je začelo razvijati prav v svojo smer in v njej zelo uživam. Zvok gradi drugačno zgodbo, pripravili bomo še druge komade.« Nastop tria se prilagaja tudi prostoru in občinstvu. Nastopili so na festivalskih rockerskih odrih, v tesnih jazzovskih klubih in velikih glasbenih dvoranah, pri nas že skoraj povsod, se je pošalil Atanasovski. »Po eni strani je to prednost, po drugi pa težava. Glasbena industrija je namreč zelo popakirana, toga, nekreativna. Neki takšen bend potem ne spada nikamor. Ne na jazzovske in ne na world music festivale. Tudi z radii se nam podobno dogaja. A gremo po svoji poti, takšni pač smo. Predvidljivi glasbeni paketi nas ne zanimajo. Druga vrata se odpirajo. Še naprej nas kličejo. Veliko igramo.« Tako gradijo svojo bazo oboževalcev, ki se je iz Slovenije razširila tudi že po hrvaški Istri in je vse večja po vsem Balkanu.