Smučanje bo za nas pravi užitek le takrat, ko bomo nanj dobro pripravljeni. Pomembno je, da redno vadbo vse leto vsebinsko prilagodimo pridobivanju ustrezne smučarske kondicije. Priporočljivi so različne pojavne oblike moči (različni poskoki, počepi, vztrajanja v smukaškem položaju…) in vzdržljivosti (hoja v hribe, tek, kolesarjenje, rolanje…) ter zahtevnejša gibanja, ki so povezana z ohranjanjem ravnotežja in natančnostjo položaja telesa.
Nesreča nikoli ne počiva
Ob splošni kondiciji je zaželeno tudi ogrevanje organizma pred aktivnostjo. Intenzivnost mora biti postopna, ogreti je treba vse telo – noge in trup, roke in ramenski obroč, prav tako so pomembne ustrezne raztezne vaje. In še nekaj: dobra priprava na prve zavoje še ne pomeni popolnega zagotovila za preprečitev poškodb.
To morajo vedeti vsi smučarji, tako začetniki kot smučarji z vrhunskim znanjem. Smučanje je varno šele takrat, ko znamo hitrost drsenja prilagajati svojemu znanju, sposobnostim in razmeram na smučišču. Do tega lahko pridemo izključno s pomočjo nasvetov učitelja smučanja. »Iz prakse poznamo primere nesreč smučarjev z zelo različnim znanjem in sposobnostmi. Zato moramo na smučiščih upoštevati vsa varnostna pravila (10 mednarodnih pravil varnega smučanja FIS). Sebe in druge smučarje na smučišču ogrožajo tako kondicijsko slabo pripravljeni smučarski rekreativci kot tisti, ki so slabo smučarsko podkovani, zato je prav, da za nadzor nad nepravilnostmi na smučiščih skrbijo nadzorniki,« poudarja dr. Blaž Lešnik, predsednik in direktor Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS).
Glavni razlog je pretiravanje
Čeprav je skrb za varno smuko ena glavnih nalog učiteljev smučanja, se nezgode na žalost še vedno dogajajo. Dr. Lešnik ugotavlja, da je tako v vseh obdobjih zime, najpogostejše pa so praviloma takrat, ko se na smuči podaja največ smučarjev. »Glavni vzroki za nesreče na smučiščih so vezani predvsem na pretiravanje smučarjev. Na prvem mestu sta zagotovo neprimerno smučarsko znanje in nenadzorovana hitrost smučanja. Pogosti vzroki za nastanek poškodb so tudi pretiravanje z intenzivnostjo in dolžino smučarskega dne, slaba telesna pripravljenost, neprimerna oprema in še marsikaj. Dejstvo je, da so današnji načini smučanja povezani z večjimi hitrostmi in obremenitvami v smučarskih zavojih. Te mora smučar biti sposoben premagovati.«
Priprava na prvi smučarski dan mora biti v zavesti slehernega smučarja. Vse drugo je neodgovorno tako do drugih kot do sebe. »Najpomembnejše je načelo postopnosti. V vsakem primeru se moramo pred prvim spustom v dolino primerno ogreti in navaditi na opremo. V nadaljevanju sledi prehod na preproste spremembe smeri in izvedbo smučarskih zavojev v primerni hitrosti. Skozi odgovorno in varno smučanje postopoma obnovimo že usvojeno znanje, še bolje pa bi bilo, če nam vsaj v prvih smučarskih dneh na pomoč priskoči smučarski učitelj. Njegovi napotki in prikaz elementov smučanja nam bodo v veliko pomoč in kasnejšo korist,« še dodaja dr. Blaž Lešnik.