Po referendumski zavrnitvi zakona o zakonski zvezi je prvi mož koalicije Za otroke gre Aleš Primc napovedal vstop v politiko in možnost ustanovitve nove stranke: »Gotovo bomo poskušali dobiti tudi mesto v državnem zboru.«

Po več novih strankah, ki so v preteklih letih vstopile v levosredinski politični prostor, se torej pojavlja nov akter na desnici. Ob tem se postavlja vprašanje, ali se je Primc za politično delovanje odločil samostojno ali je njegovo razkritje plod dogovora z SDS. »Pozdravljamo pogumno napoved Aleša Primca o ustanovitvi stranke. Duh Demosa se po 25 letih ponovno prebuja,« se je namreč na twitterju nemudoma odzvala Janševa stranka.

Tudi levica je novinke pozdravila

Politični analitik in nekoč pomembni politik LDS in Zares Bogdan Biščak meni, da največja desnosredinska stranka kaj drugega niti ni mogla reči, da pa njen odziv ni iskren. Janši je namreč povsem jasno, da lahko Primc poseže samo v prostor SDS, NSi ali obeh. Ob tem Biščak spominja, da so tudi levosredinske stranke oziroma njihovi predsedniki – izjema je bil le nekdanji prvak SD Igor Lukšič – javno pozdravljali ustanovitev novih strank na levici, čeprav tega niso bili niti najmanj veseli: »Izid nedeljskega referenduma je Primca utrdil v prepričanju o njegovih velikih mobilizacijskih sposobnostih, zato je pohitel z napovedjo svojega političnega udejstvovanja.«

Tudi dekan Fakultete za uporabne družbene študije Matej Makarovič močno dvomi, da bi bil Primčev projekt usklajen z SDS, »saj bi si vsaj v predvolilnem času stranki nedvomno konkurirali pri vsaj deloma podobnem profilu volilcev«. Nasprotno so nekateri blizu NSi prepričani, da je Primčev vstop v politiko z Janšo natančno dogovorjen, tarča njunega prihodnjega usklajenega delovanja pa naj bi bila prav Nova Slovenija. »Po tem, ko je NSi začela polzeti izpod nadzora SDS, skuša najti Janša v Primcu novega oprodo,« so poudarili nekateri naši sogovorniki.

Močnejša desnica ali njen poraz

Predsednica NSi Ljudmila Novak tega, da nad Primčevo napovedjo političnega udejstvovanja ni navdušena, v poreferendumski izjavi ni uspela skriti: »Če to pomeni, da bo desna sredina močnejša, je v redu. Če pa to pomeni, da bo namesto treh desnih strank na koncu samo ena, je to poraz desnice.« Novakova je tudi izpostavila, da si nihče ne more pripeti vseh zaslug za zavrnitev zakona o zakonski zvezi oziroma da je tudi NSi za tak razplet krepko garala: »Samo na tem graditi stranko pa je daleč premalo.«

V Novi Sloveniji sicer poudarjajo, da se Primčevega političnega angažmaja ne bojijo, in se sklicujejo na javnomnenjske raziskave, ki v zadnjem času njihovi stranki kažejo dobro. Dopuščajo sicer, da jim bo vstop novega akterja na desni politični prostor kakšno odstotno točko odškrtnil, še vedno pa pričakujejo, da bodo na naslednjih volitvah pristali na približno desetih odstotkih. »Če volilci želijo, da se slovenski politični prostor dodatno radikalizira, bodo volili Primca. Naša stranka bo vsekakor nadaljevala pot umirjene desnosredinske stranke,« je mogoče slišati v NSi. O posledicah oblikovanja novega akterja na desnici oziroma o odzivu NSi, »če bo šel Primc v frontalni napad na našo stranko«, bo Nova Slovenija spregovorila na posvetu v začetku prihodnjega leta.

Na desnici je še dovolj prostora

Po Biščakovih besedah je možnosti nove stranke težko napovedati, saj se Primc doslej ni pojavljal kot politik. »Če zna igrati samo na temo družinskega zakonika in bo imel okoli sebe ljudi, kot je Metka Zevnik, uspeha ne more pričakovati. Če pa bo igral dobro in se povezal z močnejšimi akterji, lahko odvzame nekaj glasov Janševi stranki, Novo Slovenijo pa celo izrine iz parlamenta,« je prepričan Biščak. Dejstvo je namreč, da ima Primc, ki rad igra na noto ponižnosti in krščanskega etosa, več možnosti za nagovor potencialnih volilcev NSi kot pa za pridobivanje Janši zvestih pristašev.

Makarovič pa ocenjuje, da bi lahko bila tovrstna nova stranka resen projekt. »Politična desnica v Sloveniji je v ustvarjanju novih strank pa tudi novih voditeljev znatno manj produktivna od politične levice, kar je tudi eden od razlogov za njeno neuspešnost v zadnjih letih. Zato je tu verjetno še kar nekaj prostega prostora, ki bi ga Primc s svojo osebnostjo in učinkovitim nastopom znal izkoristiti.« Po prepričanju dekana Fudš bi morebitna nova stranka pobrala nekaj volilcev SDS in NSi, najbrž pa bi lahko segla tudi »v prostor tistih desnih in desnosredinskih volilcev oziroma bolje rečeno nevolilcev, ki so se v zadnjih letih pasivizirali, saj se niso prepoznali v obstoječih strankah«. Hkrati pa Makarovič opozarja, da glas proti istospolnim zakonskim zvezam še ni avtomatično glas za Primca ali kakšno desnosredinsko stranko: »Ljudje so se namreč odločali tudi na podlagi svojih stališč do tega konkretnega vprašanja, ne pa le avtomatično na podlagi svoje umeščenosti v posamezen politični blok.«