Švedski Pirate Bay, ki je na piratskem vrhu s svojo brezplačno ponudbo za presnemavanje in nalaganje filmov, serij, videoiger, glasbe ter drugih avdio- in videovsebin kraljeval kar 12 let, je preživel različne poskuse ukinitve. Leta 2009 so na Švedskem med drugim obsodili ustanovitelje Pirate Baya, v nekaterih državah pa so ponudniki spletnih storitev blokirali dostop do spletne strani. Pirate Bay se sicer ni ustavil in se je pobral tudi po raciji konec minulega leta, v kateri jim je švedska policija zasegla strežnike in vso računalniško opremo, vendar pa ima eden od njegovih ustanoviteljev Peter Sunde kljub svojim malim zmagam tega dovolj.
»Bitko smo že izgubili. Internet je danes sranje. Pokvarjen je. Verjetno je bil vedno pokvarjen, ampak zdaj je huje kot kadar koli prej,« je odločitev, da se poslovi od Pirate Baya, komentiral Sunde, ki se mu bitka za preživetje skupnosti s torrenti na tej točki zdi popolnoma nesmiselna.
23 milijonov prenosov Pobesnelega Maxa
Kar nekaj signalov za skrb piratov je poslalo tudi ameriško filmsko združenje. V zadnjih letih je bilo ukinjenih že več sto strani s torrenti, pred kratkim pa sta se jim pridružila tudi YTS in Popcorn Time, ki bi jima lahko sledili še Kickasstorrents, Isohunt, Eztv in Torrentz. »Popcorn Time in YTS sta nezakoniti platformi, ki obstajata iz enega samega razloga: da distribuirata kopije najnovejših filmov in TV-serij, ne da bi ljudje, ki so jih naredili, za to dobili kakršno koli kompenzacijo,« je zaprtje strani komentiral vodja filmskega združenja Chriss Dodd in dodal, da s tem ne varujejo le članov združenja in zakonitih platform za digitalno distribucijo, ampak tudi službe milijonov ljudi.
Da piratske spletne strani z brezplačnim posredovanjem filmov in serij razburjajo filmsko industrijo, je logično. Ob impresivnem številu nezakonitih prenosov, s katerim se lahko »pohvalijo« najpopularnejši filmi in serije, pa še toliko bolj. Lanski in po vsej verjetnosti tudi letošnji zmagovalec med serijami, HBO-jeva Igra prestolov, je dosegel več kot 48 milijonov prenosov, letos pa samo s prvo epizodo 13 milijonov. Najbolj zagreti so bili pri piratiziranju v Franciji, Braziliji, na Kitajskem, v Rusiji, Veliki Britaniji, Indiji, Kanadi, Španiji in Avstraliji, kjer si je piratsko različico prve epizode Igre prestolov ogledalo kar 32 odstotkov vseh gledalcev serije.
Med filmi je zmagovalec tega leta Pobesneli Max: Cesta besa s skoraj 23 milijoni prenosov, sledita mu Jurski svet z dobrimi 18 milijoni in Maščevalci: Ultronova doba s 16. Družba Excipio, ki spremlja piratiziranje filmov, je sporočila, da so bile filmske vsebine samo med 21. junijem in 9. septembrom prenesene kar 85-milijonkrat, kar je 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ko je bilo prenosov »le« 66 milijonov, tako da piratski trg kljub vsemu nedvomno cveti. Je pa treba poudariti, da piratstvo za serije in filme naredi tudi kaj dobrega, denimo poskrbi za brezplačno promocijo, posledica katere je tudi več zakonitih ogledov, s čimer se strinja tudi marsikateri predstavnik zabavne industrije, denimo Vince Gilligan, avtor Krivih pot, ki se lahko za priljubljenost serije zahvali prav piratom.
»Kriminalizacija bi pomenila katastrofo«
»Vse neodvisne raziskave dokazujejo, da piratizacija zgolj komplementarno vpliva na te stvari, kar pomeni, da deluje bolj v funkciji promocije za deljenje vsebin, idej in znanja,« pritožbe filmske industrije komentira predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Deželak, ki dodaja, da gre razvoj piratskih platform v smer neposrednega predvajanja vsebin prek spleta: »Streaming je za industrijo sporen že zdaj, vendar ga tudi sama industrija ni dovolj implementirala.«
Deželak se za usodo Pirate Baya, ki ga že nadomeščajo različni kloni Pirate Bay, ne boji. »Ustanovitelj Pirate Baya se je odločil, da ne bo več razvijal platforme, ampak jo bo pustil, da se bo transformirala sama ali pa jo bo transformirala skupnost oziroma se bodo pojavile druge konkurenčne strani. S to odločitvijo opozarja predvsem na to, da gredo zadeve v napačno smer, zaprtje strani pa ima tako bolj kot kar koli drugega simboličen pomen,« meni Deželak, ob tem pa dodaja, da se za zdaj za svojo prostost in denarnico ni treba bati niti slovenskim uporabnikom spletnih strani s torrenti: »Presnemavanje s spleta in nalaganje vsebin na splet v zasebne namene nista kriminalizirani in tudi ne moreta biti. Če bi prišlo do tega, da bi se kriminaliziralo uporabnike interneta, bi bila to seveda popolna katastrofa, ker moramo s tem tudi tehnološko poseči v zasebnost posameznika, kar pa v tem smislu nikakor ne more biti opcija.«
