V zgodbi o odpovedi obiska predsednika republike Boruta Pahorja v Turkmeniji, kjer bi se moral udeležiti današnje mednarodne konference in srečati s tamkajšnjim predsednikom Gurbangulijem Berdimuhamedovom, je prišlo do preobrata.
V to srednjeazijsko državo se je namreč včeraj namesto Pahorja odpravil predsednik državnega zbora Milan Brglez. Kot so pojasnili v njegovem kabinetu, gre »za obisk, ki je pomemben z vidika gospodarskega in političnega sodelovanja med državama«. Na vprašanje, zakaj se je domala čez noč odločil, da odpotuje v Ašhabad, glavno mesto Turkmenije, so iz Brglezovega kabineta odgovorili, da morajo »vsi ključni odločevalci v državi skrbeti za dobre politične in gospodarske odnose z državami v mednarodni skupnosti«. »Še posebej to velja za države, kjer imata ali slovenska politika ali gospodarstvo kakršne koli interese,« so dodali.
Nezaupnica Pahorju?
Gre za stališče, precej drugačno od argumentov, s katerimi so odpoved obiska v Turkmeniji sredi tedna utemeljevali v kabinetu predsednika republike. »Predsednik Pahor je dopuščal še tretje srečanje v času leta in pol, kar je sicer zelo neobičajno, vendar se je prirediteljem mednarodne konference opravičil za neudeležbo,« so sporočili. Dodali so še, da »bi bilo načrtovanje še tretjega srečanja na vrhu med Slovenijo in Turkmenistanom v luči vseh domačih, evropskih in mednarodnih dogajanj preveč tvegano in podvrženo morebitni odpovedi v zadnjem trenutku, čemur se želi predsednik izogibati«.
Pahor je Turkmenijo skupaj z močno gospodarsko delegacijo prvič obiskal julija lani. Maja letos je Berdimuhamedov obisk vrnil. Takrat je turkmenski predsednik Pahorja povabil na prej omenjeno konferenco v Ašhabadu. Po poročanju več medijev se je Pahor takrat za vabilo zahvalil. Kot smo neuradno izvedeli iz diplomatskih krogov, je turkmenski predsednik to zahvalo razumel kot potrditev Pahorjevega novega obiska Turkmenije. Čeprav so v Pahorjevem kabinetu poudarili, da se predsednik konference ne bi udeležil z gospodarsko delegacijo, je obisk kot priložnost želelo izkoristiti več slovenskih podjetij. Naši sogovorniki iz diplomatskih vrst poudarjajo, da turkmenski predsednik takšne obiske skoraj vedno izkoristi tudi za sklepanje poslov. Prav zaradi tega razloga bo recimo v Ašhabad odpotovala hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in predstavniki številnih držav.
Zakaj je konferenca pomembna?
Opozoriti velja še na dve dejstvi. Prvič, da je konferenca v Ašhabadu daleč najpomembnejši mednarodni dogodek v tej državi v tem stoletju. Za državo in Berdimuhamedova ima velik simbolni in tudi emocionalni pomen, saj utrjuje položaj Turkmenije kot nevtralne države med presečišči interesov Rusije, Irana, Kitajske in EU. Med številnimi dogodki ob robu konference, ki bo predstavljala vrhunec večdnevnih prireditev, je predvideno tudi polaganje temeljnega kamna za gradnjo plinovoda do Indije, pri kateri si želijo sodelovati tudi slovenska podjetja. In drugič, da je Turkmenija avtoritarna država, v kateri ima prvo in zadnjo besedo Berdimuhamedov.
To je očitno ugotovil tudi Brglez, ki ima predvideno tudi dvostransko srečanje z njim in vodstvom tamkajšnjega parlamenta. »Na turkmenskem trgu obstajajo številne poslovne priložnosti za slovenska podjetja,« so včeraj sporočili iz njegovega kabineta. Slovenska podjetja želijo v Turkmeniji skleniti za milijardo ameriških dolarjev poslov na področju plinske in naftne industrije, elektrodistribucije, modernizacije železniškega omrežja, skladiščenja kmetijskih izdelkov in telekomunikacij. V Turkmeniji že deluje več slovenskih podjetij (Duol, Elti), druga pa imajo v tej državi velike načrte (Iskratel, Gostol-Gopan, Comita, Riko).
