Vsi trije omenjeni objekti so le vrh piramid panožnih športnih zvez, s katerimi so si ustvarili najboljše možne pogoje za doseganje novih velikih uspehov. A pravi temelji so bili postavljeni z dolgoletnim vlaganjem v številne manjše skakalnice, telovadnice in nogometna igrišča po vsej državi, pri čemer so pomembno vlogo imeli klubi z armado prostovoljcev in lokalna skupnost.
Potem ko je bila Planica kup ruševin, je država vendarle prepoznala njeno pomembnost in to rešila z zakonom, da se je 48 milijonov vredna gradnja sploh lahko začela. Z dokončanjem gradnje je bila postavljena pika na i, da Planica v tretjem poskusu končno dobi organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2021. Partnerstvo med državo, Smučarsko zvezo Slovenije in pokrovitelji bo zmanjšalo stroške klubom za treninge in prirejanje tekem v Planici.
Za vsakega lastnika treh paradnih objektov iz letošnjega leta bo velik izziv obvladovanje stroškov obratovanja in vzdrževanja. Planica bo za svoje delovanje potrebovala približno milijon evrov. Prepričani so, da so pripravili dovolj dobrih produktov, ki bodo magnet za obiskovalce in bodo vzdrževali sami sebe. Tretjino dohodkov pričakujejo iz turizma, preostali del naj bi ustvarili s tekmami in treningi športnikov. Ker je lastnik Planice država, bodo morali ceno storitev prilagajati stroškom.
Športni objekti so le eden izmed štirih stebrov slovenskega športa. Preostali trije so športniki, organizacije in funkcionarji. V Sloveniji sploh nimajo seznama športnih objektov. Vseh je približno 4500. Malokdo ve, da je v državi kar 550 bazenov, a sta kljub temu Dolenjska in slovenska obala regiji, ki sploh nimata pokritega bazena za vadbo in tekmovanja. Veliko je športnih panog, ki si želijo novih vlaganj v infrastrukturo. Po vsem, kar se je dogajalo s Stožicami, ki so primer slabe prakse, je v Sloveniji sicer veliko nezaupanja v javno-zasebno partnerstvo pri gradnji športne infrastrukture. Med najglasnejšimi so atleti z zahtevami za dvorano. V Ljubljani, kjer ima občina veliko posluha za šport, se obeta gradnja atletskega stadiona v Šiški, saj je sedanji objekt dotrajan in ga bodo podrli.
Potem ko je bilo v Sloveniji v minulih letih veliko vlaganj v beton, je zdaj napočil trenutek za več vložka v gradnjo športnih rezultatov, torej vsebino, kar je že opredeljeno s programom do leta 2022. Potem ko so se letos upokojili takšni asi, kot so bili atlet Kozmus, telovadec Petkovšek, veslač Špik, boksar Zavec, hokejist Razingar…, je slovenska stroka pred novim izzivom, da vzgoji njihove naslednike. A sočasno je treba vzgajati tudi trenerje, funkcionarje in pokrovitelje.
