Na kliničnem oddelku za revmatologijo UKC Ljubljana so s ponosom predstavili dosežka dveh njihovih mladih strokovnjakinj raziskovalk: zdravnica mag. Alojzija Hočevar bo poslej na medicinski fakulteti univerze Harvard pomagala pri postavitvi metode za diagnostiko sjögrenovega sindroma, farmacevtko dr. Katjo Lakota pa so na univerzi Stanford povabili na predavanje, kjer je predstavila svoje ugotovitve pri raziskovanju diagnostične metode pri sistemski sklerozi in razvoj možnega zdravila za to bolezen.
»Na kliničnem oddelku zelo podpiramo raziskovalno delo. Povezujemo se tudi s tujimi inštitucijami, je pa to naše prvo sodelovanje z univerzo Harvard,« je delo sodelavcev pohvalil predstojnik prof. dr. Matija Tomšič. Tako univerza Harvard kot univerza Stanford sodita med najuglednejše svetovne raziskovalne in učne ustanove.
Razvili novo diagnostično metodo
Sjögrenov sindrom je ena najpogostejših kroničnih vnetnih revmatičnih boleznih, ki prizadene predvsem ženske po 40. letu starosti. Pri nas za to boleznijo vsako leto na novo zboli 80 ljudi. Kaže se kot prizadetost žlez z zunanjim izločanjem, najznačilnejša simptoma pa sta suhost oči zaradi prizadetosti solznih žlez in suhost ustne sluznice zaradi prizadetosti žlez slinavk. Odkrivanje bolezni ni enostavno in testiranja na to bolezen ne poznamo. Zato se je v svetu uveljavilo več diagnostičnih metod in meril. Na Kliničnem oddelku UKC Ljubljana so že 2002 začeli s pomočjo ultrazvoka pri bolnikih razlikovati zdrave velike žleze slinavke od obolelih, saj so te bolezensko spremenjene. Pri tem jim je v pomoč poseben točkovnik, ki je prav tako plod njihovega raziskovalnega dela. To preiskavo so že leta 2005 kot nov postopek uvedli v vsakodnevno prakso.
Metodo uporabljajo že deset let
»Smo edina evropska država, kjer že deset let uporabljamo to metodo ugotavljanja bolezni,« je povedala zdravnica Alojzija Hočevar, ki se z njo poglobljeno raziskovalno ukvarja. Spremembe na žlezah slinavkah je mogoče ugotavljati tudi s preiskavo z magnetno resonanco, CT, scintigrafijo in drugimi, a ima ultrazvočna preiskava prednost, da je lahko dostopna, poceni in jo lahko ponavljajo.
O metodi in rezultatih je Hočevarjeva objavila članka, ki so ju opazili tudi raziskovalci na Harvardu. Kmalu zatem je sledilo povabilo na predavanje ter prošnja, da bi pomagala pri uvajanju te metode v splošni bolnici Massachusetts, ki sodi v sklop medicinske fakultete univerze Harvard. Desetletne izkušnje KO za revmatologijo je Hočevarjeva predstavila 3. novembra, metodo pa je predstavila tudi na praktični delavnici. Hočevarjeva bo s Harvardom tudi v bodoče sodelovala pri nadaljnjem raziskovanju metode.
Biološki označevalec za sistemsko sklerozo
Dr. Katja Lakota je zaposlena v laboratoriju kliničnega oddelka, njeno raziskovalno področje pa je sistemska skleroza. To je v nasprotju s sjögrenovim sindromom redka avtoimunska bolezen, ki je neozdravljiva in prizadene predvsem ženske. Kaže se kot prizadetost kože, ki postane trda kot oklep, ter notranjih organov. Katja Lakota raziskuje posebno molekulo v koži, ki je možen biološki označevalec in bi pomagal pri diagnostiki in spremljanju stanja bolezni. Na osnovi te molekule bi lahko morda v prihodnje razvili zdravilo za zdravljenje sistemske skleroze. »Raziskave opravljamo na celicah pacientov, naslednji korak pa je raziskovanje učinka na bolnikih,« je povedala. Lakotova je tudi ena izmed desetih mednarodnih prejemnikov štipendije evroameriškega združenja za revmatologijo in je svoje raziskovalno delo predstavila novembra na predavanju na univerzi Stanford. »Predavanje je bilo lepo sprejeto, ali bo iz tega nastalo še kaj več, pa bomo še videli,« je povedala.
Naša prednost so mladi strokovnjaki
Njena mentorica pri raziskovalnem delu je bila biologinja doc. dr. Snežna Sodin Šemrl. Zelo je pohvalila organizacijo raziskovalnega dela v UKC Ljubljana in dobro sodelovanje med klinikami, raziskovalci in laboratoriji. »Naša dobra plat so tudi mladi strokovnjaki, za katere si ne želimo, da bi odšli v tujino,« je povedala strokovnjakinja, ki se je tudi sama pred desetletjem vrnila iz ZDA, kjer je delala na Univerzi v Illinoisu. Med izzivi, kako še pomagati raziskovalcem v UKC Ljubljana, pa je omenila pomoč na tehnološkem področju, pri patentni zaščiti, prijavljanju na razpise EU za financiranje projektov, poenostavljen način naročanja materiala, hiter dostop do vsakodnevnih potrebščin pri raziskovalnem delu ter posebno financiranje najboljših raziskovalcev, ki bi omogočalo, da bi se lahko posvečali predvsem raziskovanju – na račun svojega običajnega dela.
