Ladje duhov so stalnice v piratskih filmih, manjkrat pa o njih poročajo mediji. 13 praznih ladij, na katerih so našli zgolj razpadajoča trupla ali pa samo še okostja, je v zadnjih dveh mesecih nasedlo na zahodni obali Japonske, letos skupno že 34. A to se ni zgodilo prvič. Predstavnik japonske obalne straže je za BBC povedal, da je samo lani na tem območju naplavilo 65 »ladij duhov« (predlani 80), je pa število v zadnjih dveh mesecih nasedlih ladij vendarle nenavadno visoko.
Po najbolj verjetni in logični teoriji so to severnokorejske ribiške ladje, ki v tem času na odprtem morju lovijo rakovice, lignje in ribe. Preiskovalci so na vsaj eni ladji našli zapise v korejščini, pripadala pa naj bi vojski, ki je v Severni Koreji močno vpeta v ribiško industrijo. Na eni od ladij so našli še kos blaga, ki bi lahko bil del severnokorejske zastave. Zanimivo pa je, da Severna Koreja ni prijavila nobene pogrešane ladje.
Tako razpadla trupla, da ne bo mogoče ugotoviti vzroka smrti
Domišljijo najbolj burijo razpadajoča trupla, ki pa jih niso našli na vsaki od ladij – nekatere je naplavilo popolnoma prazne. Japonski preiskovalci skušajo dognati morebitne vzroke smrti, a so nekatera trupla že tako razpadla, da to ne bo mogoče.
Številni so prepričani, da za opustošenimi ladjami stojijo politične čistke ali pa da so mornarji in ribiči skušali ubežati političnemu režimu s Kim Jong Unom na čelu. Ker največ ljudi pobegne prek kitajsko-severnokorejske meje, je zadnje mesece tam povečana prisotnost stražarjev. Sicer pa ne bi bilo smiselno, da bi prebežniki na Japonsko skušali pobegniti z ladjami, saj je Južna Koreja veliko bliže, za BBC opozarja britanski strokovnjak za Azijo dr. John Nilsson-Wright.
Te ladje so lesene, stare in težke, brez modernih motorjev ali navigacijskega sistema, ki bi posadko lahko vodil na varno, če bi se na morju izgubila. Če bi veter ladjo potisnil v drugo smer, posadka ne bi točno vedela, kje sploh je in kam naj gre. Posledično bi tako lahko do smrti tavali po odprtem morju. Možno je tudi, da delodajalci od ribičev pričakujejo vedno večje in boljše ulove, zaradi česar ti veliko bolj tvegajo, kot so nekoč. »Severnokorejski režim svoje kmete in ribiče sili k pridelavi vse večjih količin hrane. Ribiči so tako skušali doseči dnevno kvoto, pa jim je sredi morja zmanjkalo goriva in so tam obtičali,« svojo teorijo razloži vodja Inštituta za moderne azijske študije univerze Tempel v Tokiu Robert Dujarric. Obstaja pa seveda tudi možnost, da se je na teh ladjah pač pripetila nesreča – trinajstkrat v zadnjih osmih tednih.
