V jedru včerajšnje kriminalistične preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) v Perutnini Ptuj so opcijske pogodbe, s katerimi so štirje člani uprave ključe lastniškega obvladovanja družbe izročili Slovenski industriji jekla (SIJ). Ta je včeraj objavila namero za prevzem Perutnine, ki bi se zaradi preiskave utegnil podražiti.
Začetek zgodbe o vstopu SIJ, ki je v lasti ruske skupine Koks, v lastništvo Perutnine, sega že v lansko jesen. Takrat je dokončno postalo jasno, da so načrti predsednika uprave Perutnine Romana Glaserja o lastniškem »zaprtju« družbe padli v vodo. Banke upnice ptujske družbe so namreč reprogram posojil pogojevale z njeno dokapitalizacijo. Že kmalu zatem je Glaser, zadnji »preživeli« člen razpadlega omrežja Probanka-Avtotehna-Perutnina, ki je do izbruha krize obvladovalo pomemben del gospodarstva severovzhodne Slovenije, rešilno bilko našel pri Rusih. Po tem, ko SIJ spomladi ni uspel kupiti slabih osem odstotkov Perutnine v lasti Probanke v likvidaciji, ga je Glaser ob tihi podpori zadružnikov izbral za dokapitalizatorja Perutnine. Rusi so tako oktobra s 40 milijonov evrov vrednim vložkom postali skoraj 46-odstotni lastniki Perutnine.
Toda v Dnevniku smo že takrat razkrili, da so si štirje ključni menedžerji Perutnine (poleg Glaserja še Nada Krajnc, Milan Čuš in Tone Čeh), ki so jih včeraj pridržali kriminalisti, ob vstopu Rusov v lastništvo Perutnine zagotovili zajetno dodatno premijo. Z opcijo so se namreč s SIJ dogovorili tudi o prodaji njihovih deležev v Holdingu PMP. Gre za menedžersko družbo, ki obvladuje 5,5 odstotka delnic Perutnine. Glaser, Krajnčeva, Čuš in Čeh so v Holdingu PMP obvladovali dobrih 56 odstotkov delnic. Ko so te prišle v last Rusov, je postalo jasno, da ti že pred objavo prevzemne ponudbe, ki je sledila 40-milijonski dokapitalizaciji, skupaj obvladujejo več kot polovični delež v Perutnini.
Ruska »odpravnina« menedžerjem Perutnine
Prav dokumentacijo, povezano s temi dogovori, so včeraj na več naslovih iskali kriminalisti. Dogovor med SIJ in menedžerji Perutnine, ki jih ti niso razkrili Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), so namreč sporni zaradi dveh razlogov. Prvi se nanaša na ceno, ki so jo Rusi plačali za delnico Holdinga PMP. Ta po opcijski pogodbi znaša sto evrov, kar je skoraj sedemkrat več od cene, ki jo je avgusta letos za delnico Holdinga PMP (NLB je takrat na dražbi prodala 22,4-odstotni delež) odštelo podjetje Globus Investicije v lasti Franca Bukovnika. Samo Glaser je tako s prodajo deleža v Holdingu PMP iztržil iztržil 1,2 milijona evrov, Krajnčeva in Čeh po milijon evrov, Čuš pa 800.000 evrov.
Zakaj, vsaj na prvi pogled ni jasno. Glavnina premoženja PMP Holdinga so delnice Perutnine Ptuj, ki bodo še do konca januarja pod zastavo bank upnic. Tako je mogoče izračunati, da so Rusi za delnice Perutnine, ki so jih menedžerji obvladovali prek Holdinga PMP, dejansko plačali 13 evrov. To pa je kar pet evrov več od cene, po kateri je posamezno delnico Perutnine vplačal SIJ (osem evrov). Kar je najpomembneje: isto ceno so v SIJ očitno nameraval ponuditi tudi ostalim delničarjem ptujske družbe, med njimi tudi državnemu Kadu, ki ima še vedno v lasti dobrih pet odstotkov Perutnine. V tem primeru bi četverica menedžerjev na čelu z Glaserjem ob prevzemu Perutnine iztržila dodatno premijo, ki jo v primerjavi z ostalimi delničarji Perutnine postavlja v privilegiran položaj. SIJ je sicer večinski lastnik Holdinga PMP postal v prvi polovici novembra, iz česar je mogoče domnevati, da so Glaser in ostali trije menedžerji že prejeli kupnino za njihove delnice. SIJ je namero za prevzem Perutnine objavil včeraj, že pred časom je enako storil tudi v Holdingu PMP.
Vezni člen – odvetnik Aleš Rojs
Drugi razlog za spornost posla je povezan z vprašanjem, ali je bila prav ta »nagrada« štirim menedžerjem Perutnine ključna za to, da so ti vztrajali pri zaprti dokapitalizaciji Perutnine. Spomnimo, zanjo so se na Ptuju odločili, čeprav so se za vstop v Perutnino zanimali drugi ponudniki, med drugim tudi ukrajinski prehrambeni velikan MHP. Skoraj zagotovo bi bila v primeru odprte dokapitalizacije, torej iskanja novega lastnika po načelu, kdo ponudi več, končna cena nove delnice Perutnine višja, s čimer bi bili zadovoljni tudi ostali delničarji. Omenimo še, da je uprava Perutnine Ptuj Rusom vstop v lastništvo olajšala tudi z računovodskim manevrom, s katerim je kapital družbe domala čez noč znižala za polovico. To je storila tako, da je za nazaj oslabila za več kot 43 milijonov evrov »nasedlih« finančnih naložb, zaradi česar je izguba Perutnine v letu 2013 namesto deset znašala več kot 53 milijonov evrov.
Pri tem ne velja prezreti še nekaterih osebnih in poslovnih povezav. Opcijske pogodbe med SIJ in upravo Perutnine je tako pripravljala odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, menedžerji pa so jih pri tej pisarni, ki so jo včeraj prav tako obiskali kriminalisti, tudi deponirali do izvršitve. Odvetnik Aleš Rojs, partner v tej pisarni, je Glaserjev dolgoletni prijatelj, že skoraj desetletje pa tesno sodeluje z Rusi z Jesenic. Ti so ga tako že leta 2007 imenovali v nadzorni svet SIJ. Na dokapitalizacijski skupščini delničarjev Perutnine Ptuj, so potrdili dokapitalizacijo, je Rojs nastopal kot svetovalec uprave, na njej pa je delničarjem predstavil tudi pravno mnenje o naravi in učinkih pisma o nameri za dokapitalizacijo, ki so ga na Ptuj poslali iz MHP. SIJ je vrsto let vodil Tibor Šimonka, ki je bil lani na zahtevo bank imenovan za prokurista Perutnine.
