V ponedeljek bo minilo pet let, odkar smo začeli razkrivati sporne Hypove posle, ki so ta teden na ljubljanskem okrožnem sodišču prinesli presenečenje v obliki priznanja Hilde Tovšak. Afera Hypo, šlo je za skrbno načrtovano operacijo pretakanja denarja iz Vegrada na račune podjetij v davčnih oazah v tujini. Gre za enega največjih procesov s področja gospodarske kriminalitete doslej. Ker bo Tovšakova v procesu tudi stopila na prostor za priče, je specializirano državno tožilstvo nedvomno dobilo v roke pomembnega aduta.
Karibski otok del rešitve uganke?
Del ključa do uganke, kam je izginil del denarja iz poslov med Hypo Alpe Adria Bank Slovenija in Vegradom, se morda skriva na karibskem otoku Bonaire, le streljaj od obale Venezuele.
V tamkajšnji vasici Santa Barbara namreč po podatkih, ki smo jih v zadnjih tednih pridobili v uredništvu, stoji vila, ki naj bi bila po ugotovitvah preiskovalcev v lasti nekdanjega predsednika uprave slovenskega Hypa Božidarja Špana. Skupaj s pripadajočim zemljiščem v izmeri okrog 1500 kvadratnih metrov naj bi jo Špan prek svojega luksemburškega podjetja Eratis kupil julija 2009. Torej že dobro leto dni po tem, ko je vodenje slovenske banke prepustil Antonu Romihu in odšel v upravo matične Hypo Alpe Adria Bank v Celovec. Zanjo naj bi Špan plačal okoli 700.000 evrov, pri čemer naj bi ta denar, kot sumijo na specializiranem državnem tožilstvu, pridobil iz poslov v trikotniku med Hypom, Vegradom in offshore podjetji iz Liechtensteina. Španovega odziva nam ni uspelo dobiti. Njegov odvetnik Blaž Kovačič Mlinar nam je pojasnil, da je zaseden zaradi družinskih obveznosti. V preteklosti je Špan zanikal, da je solastnik vile na karibskem otoku.
Kje je domnevni Španov denar
Božidar Špan naj bi samo pri poslih z zemljiščem za študentski kampus ob Vojkovi cesti v Ljubljani na račun svojega drugega luksemburškega podjetja Montparin prejel 2,8 milijona evrov. Ta denar mu je nakazalo panamsko podjetje Enjuan Management Corp., ki je ob preprodaji prej omenjenega zemljišča med Hypom in Vegradom samo v mesecu dni zaslužilo okrog 16 milijonov evrov. Špan naj bi večino prejetega zneska porabil. Poleg tega, da je dvigoval večje vsote gotovine (skupaj okrog 431.000 evrov), je denar s številnimi transakcijami razpršil med račune v Švici in Luksemburgu. Prav s tem denarjem naj bi po ugotovitvah preiskovalcev kupil tudi nepremičnino na Karibih. Pri tem naj bi mu pomagala ena od odvetniških družb iz Luksemburga. Še dodatnih 3,5 milijona evrov je v poslih med Hypom in Vegradom prejela zdaj že ugasla družba Macara Invest Holding iz Liechtensteina, ki naj bi jo Špan obvladoval prek avstrijske fundacije Gandalf Privatstiftung.
Tožilstvo je sicer že pred časom zoper Špana, Antona Romiha, nekdanjega direktorja Hypo Leasinga Andreja Potočnika, nekdanjega zastopnika družbe Hypo Alpe Adria Consultants Andreja Oblaka in nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak vložilo obtožnico zaradi suma zlorabe položaja in pranja denarja.
Vegrad–Hypo–Liechtenstein
V seriji člankov smo doslej že razkrili, da je imel prav Vegrad v času, ko ga je vodila Tovšakova, ključno vlogo vzvoda, prek katerega se je denar iz poslov s Hypom prelival na račune v Liechtensteinu, Luksemburgu in Britanskih Deviških otokih. Od tam naj bi po ugotovitvah preiskovalcev romal v roke oseb, povezanih s Hypom. Med njimi naj bi bili poleg Špana, Romiha, Potočnika in Andreja Oblaka tudi Miro Oblak, prvotni lastnik turističnega kompleksa Rezidencija Skiper v Savudriji, ki ga je financiral Hypo, gradil pa Vegrad, in Gerhard Kucher, nekdanji hišni odvetnik celovškega Hypa.
Večina poslov med Hypom in Vegradom, ki je samo med letoma 2006 in 2008 na račune v Liechtenstein nakazal skoraj 40 milijonov evrov, je tekla po enakem vzorcu. V prvem koraku je ena od družb iz skupine Hypo ustanovila projektno podjetje in ga nato za nekaj tisoč evrov prodala v Liechtenstein. Domala takoj zatem je to projektno podjetje od banke Hypo Alpe Adria dobilo posojilo za nakup zemljišča v Ljubljani. V naslednji fazi ga je lastnik iz Liechtensteina skupaj z zemljiščem za več milijonov evrov preprodal bodisi neposredno Vegradu bodisi spet eni od Hypovih družb, ki ga je nato prodala velenjskemu gradbincu. Še dodatnih 4,6 milijona evrov pa so Vegradova podjetja na račune podjetij iz davčnih oaz v Liechtensteinu nakazala zgolj v obliki provizij za posredovanje pri zgoraj opisanih poslih.
Kaj vse lahko potrdi Tovšakova
In ravno pri tem utegne biti ključno pričanje Tovšakove. Ta bi namreč lahko potrdila, da podjetja nabiralniki iz Liechtensteina v poslih z Vegradom niso imela dejanske vloge in da so kot posredniki vstopala v pogodbena razmerja na zahtevo oseb iz kroga Hypa. Tožilci v večletni preiskavi niso našli povezave med računi iz davčnih oaz in Tovšakovo, ki je pogajanja s tožilstvom po tem, ko jo je to obdolžilo pomoči pri zlorabi položaja in pranju denarja, začela na lastno pobudo. Druga zgodba so Špan, Romih, Potočnik in Oblak. Prvi trije krivde niso priznali, predobravnavni narok zoper Oblaka pa je bil preložen, saj ni pravočasno prejel vabila.
Vsi našteti so v letih 2005–2008 veljali za »štiriperesno deteljico«, ki je obvladovala Skupino Hypo Alpe Adria Bank. Poleg tesnih prijateljskih in poslovnih vezi naj bi jih po ugotovitvah tožilstva povezovali tudi posli v davčnih oazah in poznejša vlaganja. Romih, Potočnik in Oblak so tako lastniki posameznih podjetij v Liechtensteinu in na Britanskih Deviških otokih, ki so iz poslov z Vegradom prejela po dva milijona evrov (Romih in Potočnik sta denar vlagala tudi v delnice Krke in Luke Koper). Skupaj s Španom naj bi lastniško obvladovali še liechtensteinsko družbo Immo Invest Fund, ki je od Vegrada prejela 2,4 milijona evrov in imela pomembno vlogo v mreži transakcij med davčnimi oazami v Evropi in Srednji Ameriki.
Andrej Potočnik je prepričan, da je obtožnica nesmiselna in neargumentirana. »Očitki iz obtožnice nimajo nikakršne podlage v dokumentih in pričevanjih,« je dejal Potočnik. Na vprašanje, kako komentira dogovor o priznanju krivde med Tovšakovo in tožilstvom, je odgovoril, da je po podatkih v spisu Vegrad kupoval zemljišča, za katera je imel interes. »Ne vem, ali plačevanje kupnine za nekatere stvari lahko predstavlja pranje denarja,« se je vprašal Potočnik. Za denar, ki ga je prejela njegova liechtensteinska fundacija Clavus, pa je zatrdil, da s tem primerom nima nikakršne povezave. Romih se na naš klic ni odzval, tudi v preteklosti pa očitkov iz afere Hypo ni želel komentirati. Oblakova dolgoletna odvetnica Katarina Prebil je dejala, da z njim ne sodeluje več, njegove telefonske številke in elektronskega naslova pa nam ni želela zaupati. V stik s Tovšakovo, ki prestaja zaporno kazen, nam ni uspelo priti.
