Po nekaterih ocenah so kar polovico vseh stanovanjskih hiš v Sloveniji zgradili lastniki sami. A gradnji lastnih domov s pomočjo družine in sosedov, kot jo dovoljuje obstoječi zakon o graditvi objektov, se obeta konec. Prav tako gradnji gasilskih domov, planinskih koč in drugih društvenih prostorov v režiji članov društva. Samograditeljstva predlog novega gradbenega zakona izrecno ne omenja več. Kljub temu naj bi bila gradnja v lastni režiji po zatrjevanju ministrstva za okolje in prostor vendarle še mogoča. Če je temu, kar uvaja okoljsko ministrstvo, še mogoče tako reči.
Izrecno ne bo več omenjeno
Zakon o graditvi objektov zdaj posameznikom izrecno dovoljuje, da za lastne potrebe sami oziroma s pomočjo družine in sosedov zgradijo do 250 kvadratnih metrov veliko enostanovanjsko hišo ali kmetijsko stavbo, društva pa s svojimi člani enako velike društvene prostore. Za gasilska in planinska društva je meja še nekoliko višja – pri 350 kvadratnih metrih. Seveda lahko to storijo le po strokovnih in v gradbenem dovoljenju uradno potrjenih projektantskih načrtih. Že zdaj zakon zahteva tudi nadzor nad takšno gradnjo, ki pa ga lahko opravlja vsak izkušeni zidar s posebnim strokovnim izpitom pri pristojni poklicni zbornici in vsaj desetletnimi delovnimi izkušnjami ali manj, če ima temu primerno višjo izobrazbo.
Po novem predlogu okoljskega ministrstva gradnja v lastni režiji ne bo več urejena posebej, temveč bo moral vsak samograditelj slediti istim pravilom kot profesionalni gradbinci. Konkretno to pomeni, da bo moral po novem najeti vodjo gradnje, ki ga bo lahko izbral le med pooblaščenimi arhitekti in inženirji. Vodja gradnje bo nadziral, vodil in usmerjal gradnjo od prve do zadnje lopate. Toda tudi za lopato ne bo smel več prijeti kar vsakdo. Po predlogu ministrstva bodo gradbena dela po novem lahko izvajale le še tako strokovno usposobljene osebe, da bodo zagotovile kakovostno izvedbo del. Te osebe pa bo moral voditi in nadzirati vodja del, posameznik s takšnimi kvalifikacijami in izkušnjami, da bo kos svoji nalogi.
Samograditeljstva javnost ne bo dala
Na ministrstvu zatrjujejo, da to ne pomeni ukinjanja gradnje v lastni režiji, saj bo odgovornost za kakovostno in zakonito izvedbo del pač prevzel samograditelj. Toda družina, sosedje ali prijatelji tako kot gradnja v lastni režiji v predlagani novi zakonodaji niso nikjer več omenjeni. Glede na zgolj tretjinsko zaupanje vladi po Dnevnikovi javnomnenjski raziskavi Vox populi je vprašanje, če bo javnost s takšno formulacijo tokrat zadovoljna.
Kajti poskus ukinitve samograditeljstva je zaradi velikega odpora javnosti ne tako dolgo nazaj že neslavno propadel. Leta 2011 je omejitev gradnje v lastni režiji na enostavne objekte velikosti največ 30 kvadratnih metrov v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico predlagala takratna vlada Boruta Pahorja, a je parlament predlog ob glasnih protestih javnosti raztrgal. Ne koalicijskih ne opozicijskih poslancev niso prepričali niti argumenti, da samograditeljstvo predstavlja potuho za sivo ekonomijo oziroma delo na črno in hkrati kritično znižuje kakovost gradenj. »Ta predlog v ničemer ne rešuje težav, o katerih je govor, saj je zmanjševanje sive ekonomije in sanacija gradbeništva stvar inšpekcij, nadzora in tudi obrtnikov, ki jemljejo plačila na roko, ne pa navadnih državljanov, ki tako ali tako v zelo majhni meri gradijo sami,« je bil takrat jasen poslanec SDS Danijel Krivec.
Pripombe in predloge na povsem novo gradbeno in prostorsko zakonodajo, ki poleg gradbenega zakona zajema še zakon o urejanju prostora in zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, bo okoljsko ministrstvo sprejemalo do 20. januarja prihodnje leto.
Marjeta Kralj
