Večina prebivalcev Slovenije – 57,5 odstotka – se po terorističnih napadih v Parizu počuti enako varne, kot so se pred njimi, 36,7 odstotka pa jih ocenjuje, da je naša država danes manj varna. Tako je pokazala javnomnenjska raziskava Vox populi, ki jo je le nekaj dni po napadih (med ponedeljkom in četrtkom ta teden) opravila agencija Ninamedia. Da se je varnost celo povečala, je odgovorilo 4,6 odstotka anketirancev.
Cerarjeva vlada uspešna pri ustvarjanju panike
Kar 79 odstotkov vprašanih se strinja z namestitvijo žičnate ograje na delu državne meje s Hrvaško; tej odločitvi slovenske vlade torej nasprotuje le 21 odstotkov anketirancev. Če te rezultate primerjamo z rezultati nekaterih preteklih javnomnenjskih raziskav, ugotovimo, da je privržencev žičnate ograje na slovenski južni meji vse več. Po anketi časnika Delo z začetka tega meseca je namreč njeni postavitvi nasprotovalo 35 odstotkov anketirancev, po anketi istega časnika na začetku septembra pa kar 76 odstotkov vprašanih, pri čemer je treba poudariti, da pred dvema mesecema in pol begunska pot še ni vodila skozi Slovenijo, oziroma da je bilo vprašanje o morebitni podpori ograji na slovenski južni meji tedaj povezano z madžarskim postavljanjem bodeče žice na meji s Srbijo.
»Takšen odstotek, ki je skoraj obrnjen glede na situacijo, ko je šlo za Madžarsko, kaže, da so bili politiki, Cerarjeva vlada, zelo uspešni pri ustvarjanju panike glede vstopa beguncev v Slovenijo,« zdajšnjo visoko podporo postavljanju ograje na naši meji s Hrvaško komentira raziskovalka na Mirovnem inštitutu Vlasta Jalušič. Ob tem dodaja, da so ljudje ob meji, torej tisti, ki jih ograja najbolj prizadene, do njene postavitve zelo kritični. »Očitno zajema ta velik odstotek tiste, ki so zelo daleč od dejanskega problema. Poleg tega ograja ustvarja videz lažne suverenosti države in obrača pozornost proč od dejstva, da bi morali vlada in država postavljati drugačne ograje za omejevanje marsičesa drugega, kot je prehod beguncev,« je ostra Jalušičeva.
Drugače razmišlja državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic: »Ljudje so zaskrbljeni in vidijo v tehničnih ovirah enega od ukrepov, ki je potreben in ki bo ustrezno opravil svojo funkcijo usmerjanja migrantov.«
Križanja podatkov iz raziskave Vox populi pokažejo, da so ograditvi Slovenije zaradi beguncev najbolj naklonjeni privrženci SDS: skoraj 93 odstotkov tistih, ki bi na volitvah obkrožili Janševo stranko, se z namestitvijo ograje strinja. Sledijo jim volilci SMC (85,3 odstotka) in NSi (84,6 odstotka). Najmanj zagovornikov bodeče žice na slovenski južni meji je med volilci ZL in SD, a se kar 62,5 odstotka privržencev Združene levice in 72 odstotkov privržencev Socialnih demokratov z njeno namestitvijo strinja. Postavitvi ograje so sicer nekoliko manj naklonjeni moški kot ženske, najmanj podpornikov ima med mlajšimi anketiranci (do 30 let) in med tistimi s poklicno izobrazbo. Med anketiranci, ki živijo v urbanih, in tistimi, ki so doma v ruralnih naseljih, razlik v podpori gradnji ograje tako rekoč ni.
Po 11. septembru manj strahu kot tokrat
Križanje odgovorov na vprašanje, kako anketiranci po terorističnih napadih v Parizu ocenjujejo varnost Slovenije – kot rečeno, se jih 57,5 odstotka počuti enako varne, 36,7 odstotka pa manj varne kot pred 13. novembrom –, pa pokaže, da se bolj ogrožene počutijo ženske. Prav tako je razvidno, da občutek o varnostni ogroženosti narašča s starostjo anketirancev. Da je naša država danes manj varna, namreč ocenjuje okoli 23 odstotkov anketirancev, starih do 45 let, in kar dobra polovica starejših od 60 let. Nekoliko manj se počutijo varni prebivalci ruralnih kot urbanih naselij.
Pogled v arhiv javnomnenjskih anket agencije Ninamedie pokaže, da so teroristični napadi v ZDA 11. septembra 2001 na občutek ogroženosti Slovencev vplivali v manjši meri kot zadnji napadi v Parizu. Pred štirinajstimi leti je namreč na vprašanje, ali se zaradi terorističnih napadov osebno počutijo bolj ogrožene, pritrdilno odgovorilo slabih 21 odstotkov vprašanih, 76 odstotkov jih je dejalo, da se ne. Razlogov za tokratni večji delež je nedvomno več. Prvi je, da je Francija evropska država in mnogo bližje Sloveniji, kot so ZDA. Drugi je, da se je po 11. septembru 2001 po različnih državah zvrstilo še več terorističnih napadov. Oblikovala se je tudi Islamska država, ki s svojimi javno izpostavljenimi eksekucijami širi še večji strah kot Al Kaida. Nedvomno na povečanje strahu vpliva poskus dela politike, da begunski tok prikaže kot veliko grožnjo za prihod teroristov v Evropo, in nesposobnost drugega dela politike, da bi takšen diskurz odločno zavrnil.
Rahel dvig priljubljenosti vlade
Odločitev o postavljanju ograje na slovenski meji s Hrvaško ni zmanjšala podpore slovenski vladi. Po novembrski raziskavi Vox populi jo kot uspešno ocenjuje 35 odstotkov vprašanih, kar je dobra odstotna točka več kot prejšnji mesec. A se je hkrati za dobro odstotno točko povečal tudi delež tistih, ki z delom vlade niso zadovoljni (z oktobrskih 60,7 na 61,9 odstotka). Kar pomeni, da se je nekoliko zmanjšalo število anketirancev, ki prejšnji mesec niso vedeli odgovoriti, ali je Cerarjeva vlada uspešna ali ne.
