Narodna galerija je pred kratkim zavrnila knjigo Razvezani jezik XXXY, slovar spola in spolnosti, kot neprimerno za prodajo v njeni muzejski trgovini. Knjigo je v prodajo ponudil izdajatelj, Društvo za domače raziskave, skupaj s stripom V liftu. Obe publikaciji sta v Narodni galeriji razstavljeni na 7. bienalu vidnih sporočil Slovenije med desetimi izbranimi deli v kategoriji »knjige in monografije«. Razstavo si je mogoče pogledati še ta konec tedna.
Koga ščiti uprava galerije?
Gostiteljica bienala Narodna galerija z organizatorjem, Fundacijo Brumen, sodeluje tudi tako, da je razstavljalce povabila, da dela prinesejo v prodajo v njihovo muzejsko trgovino. Kot razlaga soustanoviteljica Društva za domače raziskave Alenka Pirman, je oktobra povprašala, ali bi njihove publikacije lahko prodajali v galerijski trgovini; knjigi so tudi dostavili na vpogled. 10. novembra so nato od Boštjana Mihelja iz muzejske trgovine prejeli obvestilo: »Po pregledu dostavljenih knjig na upravi Narodne galerije smo presodili, da nista primerni za prodajo v naši Muzejski trgovini.« Artikel, ki ga je Narodna galerija zavrnila kot neprimernega za prodajo, pa je očitno precej zaželen – Razvezani jezik XXXY so namreč nekaj dni prej ukradli z razstave v Narodni galeriji.
Alenka Pirman se ob tem sprašuje, koga oziroma kaj neki uprava galerije ščiti, ko zavrne ti dve knjigi, ki sta tako majhni, da selekcija zaradi pomanjkanja prostora po njenem mnenju ne more biti razlog. Ščiti kupca pred »neprimerno« vsebino ali pa varuje lasten ugled in kulturno raven? Sta knjigi neprimerni zaradi vsebine ali zaradi nekakovostnega oblikovanja? In kaj neki sporoča Fundacija Brumen s takim odnosom do razstavljalcev? Da se je mednarodna žirija zmotila?
Tolažba je dostopnost v knjigarnah
Vodja odnosov z javnostmi v Narodni galeriji Živa Rogelj pojasnjuje: »Gre za slovar, v katerem so avtorji izbrali 470 izrazov, ki se nanašajo na moške, ženske, spol in seksualnost. V naši muzejski trgovini pa na knjižnih policah predstavljamo knjige in druge publikacije, ki so vsebinsko vezane na umetnost, umetnostno zgodovino, likovno ustvarjanje, pedagogiko, muzeologijo. Zato smo se odločili, da knjige Razvezani jezik XXXY ne vzamemo v prodajo, pri tem pa nam je zelo pomagala informacija, da je knjigo mogoče kupiti v vseh bolje založenih knjigarnah po Sloveniji in tudi v spletni knjigarni in da je bralcem tako lahko dostopna.« Odrekli so se tudi prodaji lesenih desk in kuhalnic ribrand, četudi jih imajo za lične izdelke.
Alenka Pirman ob tem razmišlja: ker gre za poslovne odnose in komercialen projekt z nacionalnim ugledom, izbor del za razstavo pa opravi mednarodna strokovna žirija, predlagam, da Fundacija Brumen in Narodna galerija skleneta dogovor za prodajo brez dodatnega kvalitativnega selekcioniranja Narodne galerije. »Ne gre za to, da bi si mi vsi želeli trajno zasesti prodajne vitrine v njihovi trgovinici, pač pa je smiselno proizvode, ki so na razstavi in za katere se je skozi neki postopek selekcije izkazalo, da so kakovostni, zainteresiranemu obiskovalcu ponuditi v času ogleda.«
