Povsem spokojno je obtoženi zdravnik Ivan Radan včeraj spremljal sojenje, ki je neposredno povezano s sumi umora na intenzivni negi ljubljanske nevrološke klinike, zaradi katerih je tožilstvo prejšnji teden zoper Radana vložilo obtožnico. Toda kazensko sojenje se začne šele čez nekaj mesecev, včeraj pa se je nadaljeval postopek pred delovnim sodiščem, v katerem je Radan v vlogi tožnika. Od ljubljanskega kliničnega centra zahteva nadomestilo plač in regresa od januarske odpovedi delovnega razmerja do septembra, ko se je odpovedal zdravniški licenci. Povod za odpoved je bil prvi sum umora, ki je v začetku leta pretresel slovensko javnost. »Na srečo je umrl pri nas na intenzivnem oddelku,« je smrt bolnika, ki naj bi mu s kalijem pospešil umiranje, včeraj komentiral zdravnik, ki se je na sojenju le nekajkrat namrščil, sicer pa ohranil mirno kri in še mirnejši obraz.

Sam povedal, kaj se je zgodilo

Povedal je, da so se mu bolnik in njegovi svojci smilili, saj so nameravali neozdravljivega pacienta premestiti na običajni oddelek, kjer bi mu omogočili paliativno oskrbo. Radan je bil tedaj prepričan, da tam ne bi znali poskrbeti za dostojno umiranje pacienta – predvsem ne bi znali urediti njegovega dihanja s pomočjo aparata. Zato je sestri naročil, naj bolniku nastavi kalij, ki bi lahko bil oziroma naj bi dejansko bil za bolnika smrtonosen. Ko ga je sestra vprašala, ali naj v zdravniški karton vpiše, da je pacient prejel kalij, ji je odvrnil, naj tega ne stori.

Radan trdi, da je šlo pri tem zgolj za provokacijo, in da je poskrbel za obvod infuzije kalija tako, da je ta dejansko tekel mimo. »To bi moral biti razlog za alarm, vendar temu ni bilo tako,« je pripovedoval Radan, ki je šel čez pet dni do vodje etične komisije in mu povedal, da je pacientu odredil kalij. Kasneje je spremenil zgodbo in dejal, da je šlo zgolj za provokacijo, njegov namen pa je bil opozoriti na nehumane razmere na nevrološki kliniki. Če bi pacient dejansko prejel kalij, bi po besedah Radana umrl v manj kot minuti, ne pa šele čez približno deset minut.

»Lahko da je bil dogodek s kalijem preveč, ampak za bolnika je bilo tako bolje,« je dodal zdravnik, ki je bil po tem incidentu najprej suspendiran in nato odpuščen. Tožilstvo mu očita še pet podobnih umorov iz morilske sle, čemur naj bi botrovala njegova narcisoidna osebnostna motnja, ki naj bi se med drugim odražala tudi z navduševanjem nad smrtjo – med drugim je nekatere umirajoče brez kakršnega koli razloga in dovoljenja fotografiral. Rad je fotografiral tudi grobove in prijateljici kriminalistki v prostem času pomagal pri preiskovanju najdenih trupel neznanih oseb. Isti kriminalistki – pa tudi sebi in drugim sorodnikom in prijateljem – je na lastno pest predpisoval večje količine psihoaktivnih zdravil, zaradi katerih je razvil resno odvisnost.

»Nisem imel razloga, da mu ne bi verjel«

O dogodkih 16. decembra lani, ki so botrovali Radanovi odpovedi in tudi kriminalistični preiskavi, je sodišče včeraj zaslišalo še strokovnega direktorja nevrološke klinike Davida Voduška. Povedal je, da ga je o incidentu na intenzivni negi tega dne obvestil tedanji vodja oddelka Viktor Švigelj, ki je govoril z Radanom. Zato ga je osebno obiskal in ga povprašal o okoliščinah smrti bolnika, Radan naj bi mu povedal, da se je za bolnika dlje časa trudil in da se mu je zdelo bolj usmiljeno, da s kalijem konča njegovo življenje. »Nisem imel razloga, da mu ne bi verjel, ni mi pa takrat omenil, da naj bi kalij tekel mimo,« je pričal Vodušek, ki je naredil uradni zaznamek in ocenil, da gre za kaznivo dejanje. Po posvetovanju s pravno službo je poklical na policijo, po njihovem naročilu odšel na policijsko postajo in podal ovadbo.

Vodušek, ki je na sojenju priznal, da razmere na intenzivnem oddelku še zdaleč niso bile idealne, je vsebino uradnega zaznamka poslal tako vodji oddelka kot Radanu, od katerega je čez čas dobil elektronsko sporočilo, v katerem je Radan trdil, da je šlo zgolj za provokacijo. Pred tem od Radana ni dobil nobenega opozorila o slabih razmerah na oddelku, Radan pa se je pri njem (skupaj z drugimi zdravniki) oglasil le leta 2013 zaradi nasprotovanja imenovanju Šviglja za vodjo oddelka. Tudi Vodušek je namreč ocenjeval, da Švigelj ni primeren vodja, vendar vodstvo njegovih argumentov ni upoštevalo.

Prav Švigelj in medicinska sestra, ki je po Radanovem naročilu pripravila stekleničko koncentriranega kalija, bosta zaslišana na prihodnjem naroku.