Zadnjih nekaj tednov je v Sloveniji poskočilo število oboroženih ropov bank in bencinskih črpalk. Zadnjega so imeli v Šoštanju, ko je ropar s čelado na glavi in pištolo v roki izpraznil blagajno bencinskega servisa. Kar nekaj odmevnih primerov se je zvrstilo tudi oktobra, ko smo poročali o kar sedmih ropih bencinskih črpalk (v prvi polovici leta pa zgolj o petih) in dveh bančnih ropih v prestolnici. Zlasti rop poslovalnice SKB na Dunajski cesti je bil malodane filmski, saj je bila dvojica zamaskiranih roparjev oborožena s puško, menda celo avtomatsko, po pobegu z ukradenim avtom pa so vozilo v Savskem naselju polili z bencinom in zažgali.
Pogosto zgolj ponaredek pištole
Kljub temu na generalni policijski upravi mirijo, da roparji ne postajajo vse nasilnejši: »Ne opažamo ropov, pri katerih bi roparji uporabljali večjo fizično silo kot do zdaj, prav tako pa ne porasta števila poškodb neposrednih žrtev. V primeru ropa SKB so bili storilci resnično oboroženi z dolgocevnim orožjem, toda s podobnimi primeri smo se v preteklosti tudi že srečali, tako da to ni nova pojavna oblika,« razlaga predstavnik policije Drago Menegalija in dodaja, da roparji pogosto uporabljajo celo ponaredke orožja, predvsem plinskih samokresov, kar pa v kazenskem postopku ni ravno velika olajševalna okoliščina, saj se tudi tovrstni ropi na sodišču štejejo za oborožene rope. Tako jih navsezadnje doživljajo tudi žrtve, ki jim roparji hladno cev – četudi le prepričljivega ponaredka pištole – prislonijo na glavo.
Uslužbence treh bencinskih servisov v Ljubljani in okolici je oktobra tako dodobra prestrašil tudi stari znanec policistov Miloš Stojanović, ki je med zadnjim ropom s ponaredkom pištole celo razbil steklena vrata, s katerimi se je uslužbenec poskusil obvarovati. Stojanović je uslužbenca nato lovil po hodniku prodajalne in ga pretepel. Policisti so Stojanovića aretirali, tri bančne roparje, ki so najprej napadli SKB, čez nekaj dni pa še banko Unicredit na Rudniku, pa policisti še iščejo. V tem trenutku še niti ni potrjeno, ali gre nujno za iste storilce, smo pa neuradno izvedeli, da naj bi roparji v obeh ropih odnesli skupno okoli 20.000 evrov.
Manj napadov na pošte
Statistika priča, da so v zadnjih letih banke in hranilnice nekoliko bolj na udaru roparjev, število ropov pošt pa se je po tragediji v Kresnicah pri Litiji poleti 2011, v kateri je ropar Blaž Ereiz ubil poštno uslužbenko, umirilo. »Od leta 2010 in 2011 zaznavamo manj ropov pošt, kar lahko pripisujemo uspešni preiskavi tovrstnih ropov v zadnjih letih, za katerimi je stala združba iz Zemuna iz Srbije, in izboljšanju varnostnih standardov v samih poslovalnicah Pošte Slovenije ter vozilih za prevoz gotovine,« pojasnjuje Menegalija, pritrjuje pa mu tudi statistika, ki zadnji dve leti, kljub izredno pestrim zadnjim tednom, ni skrb vzbujajoča.
Glede izplena roparjev je bilo sicer rekordno leto 2011, ko so zgolj iz bank in hranilnic ukradli 689.346 evrov gotovine. Takšen porast so na policiji ugotovili predvsem zaradi dveh ropov. Iz Banke Koper v Luciji so roparji odnesli kar 261.000 evrov, rop pa so policisti že preiskali. Drugi večji rop, v katerem so prav tako odnesli nekaj sto tisoč evrov, ostaja nerešen. Statistično gledano je to navsezadnje pričakovano, saj kriminalisti uspešno raziščejo le 46 odstotkov vseh ropov bank, hranilnic, pošt in bencinskih servisov.
Rezerva v fizičnem varovanju
Na vprašanje, ali so slovenske banke, pošte in bencinski servisi zgledno varovani, sodni izvedenec za področje varovanja Mitja Žnidarič odgovarja pritrdilno. Po njegovih besedah imajo banke veliko oziroma dovolj sprožilcev tihega alarma, da ga je mogoče sprožiti tudi tedaj, ko v banko vpade več oboroženih roparjev. »Tihi alarmi so boljši od glasnih alarmov, saj ti lahko roparje 'zmotijo' in se zgodi kaj nepričakovanega in tragičnega,« razlaga Žnidarič, ki varnost omenjenih objektov ocenjuje kot ustrezno. »Rezerva je le v tem, da bi bil fizično povsod prisoten varnostnik, vendar govorimo o veliki količini objektov na različnih lokacijah. Zato je v resnici to težko izvedljivo,« razmišlja strokovnjak za varnost.
