Igralka Zvezdana Mlakar se kot voditeljica pogovorne oddaje Zvezdana, v kateri z gosti deli modrosti pa tudi svoje solze, ne ozira na to, kaj bodo rekli drugi, niti na svojo mamo niti na svoje domače. Bolj star, bolj nor? Tako je, se strinja Zvezdana. Pri tem pa vpraša: »Naj oddaje delam tako kot vsi? Da bom mrtvo hladno gledala? Mislite, da mi bo potem kdo razlagal kaj takega?«

Kaj je glavni namen vaše oddaje?

To, da lahko z gledalci delim modrost in znanje ljudi, ki nam v resnici lahko pomagajo. Slovenci smo lahko ponosni do neba, da imamo toliko fenomenalnih ljudi.

Za vas bi lahko rekli bolj stara, bolj nora. Bi se strinjali?

Da. To je čarobno bogastvo zrelih let, da nenadoma ugotoviš, da ni tako slabo živeti po svojih prepričanjih in biti pogumen. Kot igralka to počnem že vse svoje življenje, ampak dokler se sam s seboj zapletaš v to, kaj bodo rekli drugi, te to zavira, da bi polno živel in znal deliti to, kar v resnici si. Ko opraviš s tem, pa ugotoviš, da je to veliko bogastvo in da imajo ljudje to radi. Pa tudi če nimajo. Kaj pa lahko storiš? Ali se boš zaradi tega obesil? Vsi te ne morejo imeti radi.

Morate to kdaj reči tudi sami sebi?

Včasih moram. Tudi mene kdaj postane strah, na primer pri oddaji s Cheri Clampett, ko sem vmes rekla, naj nehajo snemati. Nočem imeti resničnostnega šova, hkrati pa sem hotela preiti od besed k dejanjem, da v resnici vidiš, kaj naredi terapevtska joga. Na facebooku sem prejela 500 komentarjev in niti eden me ni vprašal, kaj je bilo narobe z menoj. Takrat sem dala skozi eno premiero, bila pred drugo premiero, snemala sem oddaje, pa še doma me ni bilo nič. Tudi brez terapevtske joge bi mi lahko pokazali prst in bi se jokala, tako slabe živce sem imela. Tak dan je bil. Sicer bi to lahko zajezila, ampak sem se namerno prepustila, da vidim, ali deluje.

Kje je za vas meja?

Ko je Rebeka Dremelj, ki sem jo imela v prvi oddaji, zajokala, so se kamere zelo približevale njej in izkoriščale njene solze. Na sestanku po oddaji sem rekla, naj tega ne počnejo, saj je videti, kot da se pasemo na tujih solzah. Sicer pa se tudi sama jočem z njimi, ker se me dotakne.

Se gledalci pasejo na vaših solzah?

Niti ne, oni so to nehali početi, jaz pa se ne počutim izkoriščeno. Naj oddaje delam tako kot vsi? Da bom mrtvo hladno gledala? Mislite, da mi bo potem kdo razlagal kaj takega? Sama sem bila velikokrat gostja na televiziji, pa nikoli nisem mogla ničesar povedati. Vsi so imeli pripravljena vprašanja. Z enim ušesom so me poslušali, z drugim pazili, kaj bodo vprašali naprej. Potem sem se vedno počutila prevarano, ker nisem čisto ničesar povedala. Se vam zdi to smiselno, da se bom hodila samo slikat na televizijo in ljudem krast čas?

Pri gledalcih, kar se tiče vaše oddaje, ni neke vmesne možnosti, ali vas obožujejo ali pa…

… bruhajo, da. Jaz nisem nikomur obljubila, da se bom razkrivala, sem pa obljubila, da bom iskrena. Medtem sem dobila kar nekaj gledalcev, tudi svojih gledaliških kolegov. Nazadnje sta mi Milena Zupančič in Dušan Jovanović povedala, da me gledata. Jovanović mi je celo rekel: Ti si se pa razvila v modro dekle. Mislim, da v nekaterih ljudeh vzbujam nelagodje, ker sem odkrita in pogumna. Nekateri so polni predsodkov. Saj mi tudi moja mama reče, naj bom malo bolj uglajena, pa ji odgovorim, da delam tako, kot se mi zdi prav.

Pitje urina boste težko presegli. Od takrat ljudje vedo, da od vas lahko pričakujejo vse.

Urednik Rok Smolej me je pred snemanjem vprašal, ali bi si to upala storiti, pa sem rekla, zakaj ne. Ampak dokler nisem nagnila kozarca, nisem vedela, ali bom zmogla. Res ne vem, kaj je to takšnega. To je tri tisoč let stara modrost, tako da si niti v sanjah nisem predstavljala, da bo tak odziv. Na neki način sem takrat presegla tudi odnos do lastnega telesa in simbolično sprejela samo sebe – in tako bi lahko na to gledali tudi drugi. Eni so, drugi ne.

Kako na vašo preobrazbo, ki jo doživljate v zadnjih letih, gledajo doma?

Več ali manj mislijo, da se mi je zmešalo, glede na to, da sem bila prej ves čas na voljo. To se še vedno dogaja. Danes zjutraj sem se pogovarjala s sinom in videla, da moram že spet nekaj narediti. Zakaj stalno jaz? Vsem bom rekla adijo pa naredite sami.

Za lame in druge živali, ki jih imate doma, še skrbite?

Da, ravno za to je šlo, kdo bo imel čas za to.

Z eno od vaših lam ste menda imeli pravo dramo.

Saj je tudi bila. Mene je bolj pretreslo spoznanje, kako živali doživljajo to, da jim pomagaš. Kako znajo biti potrpežljive, kako se ti znajo zahvaliti. Tisti lami, ki je rojevala, je padla ven maternica in veterinar mi je rekel, naj jo operem ter potisnem nazaj noter. Jokala sem se, ker sem ji hotela pomagati, pa nisem znala.

Kako vodenje oddaje na TV Slovenija usklajujete z delom v SNG Drami?

Trenutno je preveč vsega, ampak tega nisem načrtovala. Zdaj res pretiravam, v Drami igram v predstavah Kralj na Betajnovi, Evropa, Grad, Jugoslavija, moja dežela, z Jovanovićem delava Ano Karenino, zdaj smo naredili avtorsko predstavo, ki je bila krvavo garanje, sodelujem pri projektu z Ivo Krajnc, Sladoled, in 6. decembra imamo že premiero. Do penziona imam pet, sedem let in iz vsega srca si želim, da bi lahko še kaj odigrala, ker čutim, da res lahko veliko dam. Ravno veliko priložnosti kot igralka v svojem življenju nisem imela in zdi se mi, da so me spregledali, tako da se zdaj osredotočam na to, da me ne bi. Da vsaj na koncu lahko dam, ker imam kaj dati.

Zakaj mislite, da so vas spregledali?

To, da si v Drami, še ni dovolj. So bile priložnosti, ko sem bila spregledana, ampak zdi se mi, da zdaj ni treba kar pomesti z menoj. Se bo že našel kdo, ki mi jo bo dal. Saj si iščem priložnosti tudi zunaj in ne čakam, da bo kaj padlo z neba, ampak če čutim to zrelost v sebi, zakaj ne bi oddajala teh signalov, tukaj sem. Moj umetniški direktor mi je, ko sem ga vprašala, ali bom delala kaj zanimivega, rekel, veš, mogoče te pa režiserji preveč enačijo z oddajo. Ampak s čim bi me enačili, saj jaz tam ne igram. Dobro je, če imaš kakšnega strica iz ozadja (smeh).

Saj se nimate kaj pritoževati, navsezadnje delate v Drami in na TV Slovenija.

Res je, govorim o detajlih.

Na televizijo verjetno samo pridete, posnamete oddajo in greste?

Da, z njihovimi stvarmi in tem, kako bodo kaj naredili, nimam nič. Zdaj me sprašujejo, kaj si mislim o tem in onem, hočejo mi podtikati Mišo, ampak nimam nič s tem in sploh ne vem, za kaj gre. Ali mislijo, da sem tako neumna, da bom govorila o tem? Mislim, da je čisto dovolj ljudi, da ima vsak svojo publiko. Več bo kakovostnih oddaj, predstav, večji izziv bo za nas.

Kaj gledate televizijo?

Ne gledam je tako zelo. Če kaj ujamem.

Zanimivo je, da mi vedno več televizijcev pove, da ne gledajo televizije.

Saj razmišljam, da to ni prav, ker moraš spremljati medij, s katerim se ukvarjaš. Na primer med to oddajo so mi rekli, naj si ogledam Oprah, čeprav to sploh ni primerljivo. Gledala sem tuje televizije in sprva se mi je zdelo smešno, ko so mi govorili, da zdaj oddaje vodimo predvsem starejše ženske. Vendar je res, saj imajo v tujini najboljše šove ravno starejši moški in ženske. Mi imamo toliko povedati. Mladi pa imajo svoje zgodbe. Mislim, da je nekaj najlepšega na svetu pri delu združiti mladost in starost. Sama imam v stanovanju strašno rada nove, moderne stvari, potem pa postavim zraven kakšen star stol in se mi to zdi prav plemenito. Rada imam skrajnosti. Moraš si upati, moraš odvreči vse, kar veš. Gremo!