Jedro reprezentance pozna zmagovito formulo. Pred šestimi leti so izločili Rusijo, ekipo s podobnim slogom in miselnostjo, ki je podcenila moč Slovenije. Odločala bo moč v glavah in nogah. Srečko Katanec je imel v prvem mandatu sloves pravega moža za takšne tekme, v katerih da vse od sebe, do izraza pa pridejo njegova energija, nogometna filozofija in občutek. To sta dve posebni tekmi v treh dneh, zato bo treba z občutkom minute porazdeliti med 15, 16 igralcev.
Slovenija je najboljšo tekmo kvalifikacij odigrala s Švico v Baslu, kjer je igralce postavil na položaje, na katerih igrajo v klubih in jim najbolj ustrezajo. Logično je, da bo v vratih Handanović. V obrambni vrsti sta štoperja Cesar in Ilić, a tudi Samardžić pri Rijeki igra odlično in zabija gole iz prekinitev. Če ne bi računal na izkušenega Brečka na desnem boku, ga ne bi ponovno vabil v reprezentanco. Struna spada med tiste igralce, ki uživajo največje zaupanje selektorja, za nameček lahko igra na levi strani, kjer je prvi izbor Jokić. Zvezno vrsto bo okrepil z igralcem več. To pomeni, da bo Krhin, ki je odličen defenzivni skakalec, varovalka pred Kamplom in Kurtićem, ki bosta morala pomagati na bokih pri zapiranju Konopljanke in Jarmolenka, saj slovenska branilca ne bosta mogla sama opraviti vseh sprinterskih nalog. V ofenzivnem delu bo Birsa klasična desetka. Na tem položaju igra tudi v Chievu, kjer so mu prilagodili sistem igre. V napadu bosta trenutno najbolj vroč slovenski nogometaš Iličić in Novaković, nesporni vodja, na katerega se soigralci lahko vedno zanesejo.
Ne gre le za tekmi, ki bosta za vse življenje zaznamovali kariero igralcev. V igri je 12 milijonov evrov, kolikor jih bo prejela vsaka nogometna zveza, ki bo nastopila v Franciji. Dobršen del tega denarja bo v Sloveniji pripadel igralcem. V tokratnih kvalifikacijah niso imeli premij za posamezne tekme, v primeru uvrstitve na EP pa bi dobili veliko večji odstotek od zaslužka iz blagajne Uefe kot doslej, ko je bila delitev običajno 50 odstotkov igralcem in 50 NZS.
