V zadnjih šestih letih so v zunanjepolitičnih krogih velikokrat zakrožile napovedi, da se bo vendarle zgodilo novo srečanje visokih predstavnikov Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije in Makedonije za nasledstvo, ki bi moralo skrbeti za uresničevanje nasledstvenega sporazuma po rajnki SFRJ. Toda do tega meseca je sestanek vsakokrat padel v vodo – zaradi volitev v kateri od držav naslednic, zaradi pomanjkanja interesa, zaradi neimenovanja predstavnika za nasledstvo in tako naprej. Včeraj pa so se prvič po letu 2009 vendarle zbrali, in sicer v Sarajevu. »Največji dosežek včerajšnjega srečanja je to, da je sploh bilo. In da smo dali na mizo vsa vprašanja ter vladam glede vseh prilog sporazuma dali priporočila, kako nadaljevati delo, da bo uresničevanje sporazuma hitrejše in učinkovitejše,« je po srečanju dejala slovenska visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič.
Nasledstveni sporazum govori o delitvi premoženja SFRJ, njenih financ, dolgov, diplomatskih predstavništev, arhivov, o odgovornosti za pokojnine in tako naprej. Obenem je pomemben sam po sebi. Miran Mejak, ki je bil na čelu slovenskih pogajalcev, ki so ga usklajevali, ga je takrat označil za mirovno pogodbo med državami naslednicami SFRJ. Polak-Petričeva ga šteje med pet najpomembnejših mednarodnih pogodb, kar jih je Slovenija ratificirala od osamosvojitvi, velja pa tudi za enega najpomembnejših v regiji sploh. A vendar je bilo tokratno srečanje visokih predstavnikov šele četrto od leta 2004, ko je sporazum začel veljati.
Pospešiti delitev ambasad
Visoki predstavniki skrbijo za uresničevanje sporazuma in njegovih sedmih prilog, za vsako od teh so potem podrobneje zadolženi posebni odbori. V resnici pa je izvajanje sporazuma odvisno od pripravljenosti vlad petih držav. Zato so tem včeraj s sestanka soglasno poslali dvanajst priporočil o tem, kako pospešiti delo. Slovenija je po besedah Polak-Petričeve posebej izpostavila štiri vprašanja. Prvo se tiče lanske odločitve evropskega sodišča za človekove pravice, da mora Slovenija poplačati devizne varčevalce Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu. To bo tudi storila. A ker Slovenija meni, da bo s tem nesorazmerno finančno obremenjena, želi pogajanja o porazdelitvi bremena, kot jih predvideva tudi sam nasledstveni sporazum, ki v prilogi C določa, da potekajo pod okriljem Banke za mednarodne poravnave. Odgovor preostalih naslednic Ljubljana pričakuje do 15. januarja.
Drugo pomembno vprašanje je vračanja kulturne dediščine posebnega pomena v državo izvora. O tem govori priloga A, vendar je bilo to vprašanje doslej popolnoma pozabljeno – šele letos je Slovenija kot prva izmed vseh Srbiji predložila spisek 313 predmetov, od poštne kočije do izvirnikov slovenskih filmov, ki jih želi nazaj. Visoki predstavniki so se dogovorili, da do februarja ustanovijo poseben odbor, ki bo odgovoren za vprašanje vračanja kulturne dediščine. Tretji slovenski interes je pospešitev delitve diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ, o čemer govori priloga B. Slovenija trenutno čaka na prevzem šestih objektov v Maroku, Tanzaniji, Maliju in Braziliji. Do sredine februarja naj bi se sestal pristojni odbor, pospešil delitev že dogovorjenega, po potrebi dopolnil seznam nepremičnin bivše SFRJ in se lotil prodaje velikih kompleksov, ki jih noče ali zaradi kvot ne more dobiti nobena naslednica.
Slovenija je po besedah Polak-Petričeve tudi opozorila na problem dostopa do arhivov varnostnoobveščevalnih služb SFRJ, arhivov Narodne banke Jugoslavije in vojnih arhivov, o čemer govori priloga D. Ustrezni odbor naj bi se sestal v pol leta.
Kje je 590 milijonov?
Sodeč po sporočilu za javnost in precej v večer zavlečenemu sestanku pa je bilo največ težav z vprašanjem delitve sredstev v bankah SFRJ z mešanim kapitalom. Glavna težava je, da je v nasledstvenem sporazumu zapisano, da je imela Narodna banka Jugoslavije na deviznih računih teh bank na dan 31. marca 2001 645,55 milijona dolarjev. Potem pa je Srbija sporočila, da je tega denarja le še 56 milijonov dolarjev. Kam je torej izginilo skoraj 590 milijonov? Ideja, da bi ustanovili strokovno skupino s pooblastili, da bi preverila podatke, včeraj ni bila sprejeta.
