Pred tedni je javnost izvedela, da nemška obveščevalna služba BND ni prisluškovala zgolj na željo ameriške NSA, ampak je vohunila tudi na lastno pest in po lastnih iskalnih ključih. Zdaj se je izkazalo, da je očitno vohunila tudi za nemškimi diplomati, je razkril Radio Berlin-Brandenburg. V 900 strani dolgem poročilu o prisluškovanju v ZDA in Evropi, polnem elektronskih naslovov, telefonskih številk in IP-naslovov, ki ga je služba morala pripraviti za poslanske preiskovalce, se je med drugimi znašel nemški diplomat Hansjörg Haber. To je za BND problematično predvsem zato, ker nemška ustava to prepoveduje, obveščevalna služba pa bi morala za prisluškovanje pridobiti posebno dovoljenje.
Na seznamu številne organizacije, od Unicefa do ameriškega FBI
Na seznamu so se znašli tudi aktualni francoski zunanji minister Laurent Fabius in številne organizacije. Med drugim mednarodno kazensko sodišče v Haagu, Unicef, Svetovna zdravstvena organizacija WHO pa tudi ameriški zvezni preiskovalni urad FBI in Voice of America. Seznam sicer ni javno dostopen, so se pa do njega že dokopali nekateri nemški mediji. Pozornost vzbuja predvsem to, da se imena, do katerih so se dokopali posamezni mediji, med seboj razlikujejo; torej nekaterih imen ni na vseh seznamih. Tako se postavlja vprašanje, ali je seznam, ki ga je BND dostavila poslancem, sploh celovit.
Der Spiegel je tako v svoji zadnji izdaji navedel številne nevladne organizacije, med drugim tudi Mednarodni odbor Rdečega križa, ki ga očitno na seznamu, ki so ga pridobili na radiu, ni bilo. Na seznamu tistih, ki so jim Nemci prisluškovali, so sicer številna veleposlaništva in konzulati – ameriško, francosko, špansko, italijansko, avstrijsko, švicarsko pa tudi predstavništvo Svetega sedeža. In tudi notranja ministrstva prijateljskih držav, med drugimi hrvaško, poroča Spiegel.
Niso imeli dovoljenja parlamentarne komisije
BND naj bi prijateljskim državam prisluškovala najmanj do oktobra 2013, poslanci pa naj bi zdaj ugotavljali, pod kakšnimi pogoji so prisluhi sploh potekali in kako obsežno je bilo prisluškovanje, ki naj bi sicer po Snowdnovih razkritjih zamrlo. S poročilom, ki bi po ocenah nekaterih nemških medijev obveščevalno službo lahko spravilo v težave, se bo pristojna parlamentarna komisija seznanila prihodnji teden. Občutljivo je predvsem dejstvo, da mora BND za prisluškovanje domačim diplomatom pridobiti posebno dovoljenje pristojne parlamentarne komisije. Tega očitno niso imeli. Prav tako je javnost privzdignila obrv zaradi prisluškovanja nekaterim nevladnim organizacijam, pri čemer ni povsem jasno, kakšne cilje je BND zasledovala.
Pred kratkim je nemška vlada zaradi prisluškovalne afere napovedala strožjo regulacijo tajnih služb. Poleg problematičnega sodelovanja z ameriško NSA je bilo v ospredju vprašanje, ali je bilo delovanje BND sploh skladno z mandatom, ki ji ga je naložila nemška vlada. A takrat javnost še ni vedela, da so se na seznamu oseb, ki jim prisluškujejo, znašli tudi nemški diplomati.
