Zaradi izjave na temo čuvanja domačih živali sta se na sodišču spet srečala tožilec Jože Levašič in (nekdanji) politik Zmago Jelinčič. Prvi toži drugega, ker je v televizijski oddaji Plemeniti komentar izjavil, da tožilcu »ne bi dal čuvati treh ovac, ker bi se bal, da bo dve izgubil«, in da ne ve, »kako je ta človek naredil pravno fakulteto, ampak kot kaže, lahko pravno fakulteto danes naredi vsakdo«. Na račun tožilca naj bi bil žaljiv tudi na seji ene od preiskovalnih komisij za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij.
Na Levašičev predlog je tožilstvo proti Jelinčiču začelo kazenski postopek zaradi razžalitve, sam pa je sprožil odškodninskega. Prvi se vleče že leta, in če bo šlo tako še naprej, bo maja prihodnje leto zastaral, civilni pa se je šele komaj začel. V tem primeru Levašič, ki je bil v času Plemenitega komentarja koprski državni tožilec, zdaj pa je del specializirane tožilske skupine, zahteva 10.000 evrov odškodnine.
Sporni komentar, objavljen leta 2006, se je nanašal na sojenje na koprskem sodišču, na katerem je v vlogi tožilca nastopal Levašič, Jelinčič pa ga je spremljal kot obiskovalec. V kazenskem postopku so Jelinčiča pred štirimi leti spoznali za krivega razžalitve in mu odredili plačilo 3060 evrov denarne kazni. Takšno sodbo sta potrdila tudi višje in vrhovno sodišče, ko je primer prišel do ustavnih sodnikov, pa se je zgodil preobrat – sodbo so razveljavili in zadevo vrnili v vnovično odločanje. Ocenili so, da je bil Jelinčič takrat kot poslanec upravičen opozoriti na ravnanja, ki jih je ocenil kot sporna z vidika delovanja pravosodja. Čeprav je bilo Jelinčičevo izražanje provokativno, to še ne pomeni, da ni šlo za resno kritiko, so menili ustavni sodniki in sklenili, da je bila Jelinčiču kršena pravica do svobode izražanja. Primer so torej vrnili v obravnavo okrožnim sodnikom, novo sojenje pa se še ni začelo.
Primerjava z Alfantakisom
Levašičev odvetnik Nevio Kofol je tudi zdaj, ko je sodišče začelo obravnavati še civilno tožbo, vztrajal, da Jelinčičeva izjava pomeni nedovoljen in nedopusten poseg v tožnikovo zasebno sfero z namenom zaničevanja. Ne gre torej za utemeljeno kritiko tožilstva, kot trdi Jelinčič, je poudaril Kofol. Jelinčičev odvetnik Peter Fašun pa je po drugi strani poudaril, da so bile sporne besede izrečene v okviru Jelinčičeve pravice do svobode govora. Opozoril je na primer Alfantakis, ki ga je obravnavalo evropsko sodišče za človekove pravice. Kot je dejal, je odvetnik Teheodoros Alfantakis v televizijski oddaji poročilo tožilca imenoval smešnica in se mu posmehoval. Tožilec ga je tožil zaradi razžalitve, evropsko sodišče pa je njegov odškodninski zahtevek zavrnilo rekoč, da v tem primeru pravica do svobode govora prevlada nad pravico do časti in osebnega dostojanstva. Ocenilo je namreč, da je delo državnega tožilca lahko predmet kritike, ne le strokovne, pač pa tudi ostre in provokativne. Kofol je te argumente zavrnil, saj po njegovem mnenju primera nikakor nista identična. Kot je dejal, je v nasprotju z Alfantakisom Jelinčič žaljive izjave usmeril na Levašiča kot osebo, ne pa na njega kot tožilca oziroma njegovo tožilsko delo.
Sodnica Irena Čretnik bo tako tožnika kot toženega zaslišala na naslednjem naroku, datuma pa še ni določila.
