Skoraj deset let je že od konca Alias, vohunske serije, ki je z Jennifer Garner pet sezon sramežljivo posnemala Bessonovo Nikito, za njo pa je leta 2010 prišla še serija Nikita z Maggie Q. Maggie Q., četudi v oprijeti črnini, ni prepričala – gledalci so od vohunk v novem desetletju pričakovali več. Več kot le junakinjo, ki se spozna na kung fu, in več od epizodnih zapletov, v katerih ta slavi nove in nove zmage. Potrebovali so, skratka, ženskega Jacka Bauerja (Kiefer Sutherland) in dobili Carrie Mathison (Claire Danes), agentko Cie, ki kot ženska nikoli ni tako prisebna, kot je Jack Bauer v 24, in nikoli tako hitra, da bi se ji, tako kot Bauerju, dogajalo vsako sekundo vsake ure v vsakem, no, v resnici enem dnevu. Je pa zato bipolarna Carrie dovolj realistična, da bi ji v nasprotju z Bauerjem lahko verjeli. Vsaj na Zahodu.
Domovina razburja muslimane
Domovina je namreč dokazano slabše sprejeta v državah, ki jih obravnava. Lani so se nad prikazom Istanbula pritoževali v Pakistanu, letos pa so ulični umetniki povedali, kaj si mislijo o tem, kako prikazuje muslimanski svet. In to kar prek serije same. Grafiti v arabščini, ki so jih naročili producenti, da bi na snemalni lokaciji v Berlinu uprizorili avtentično sirsko begunsko taborišče, v drugi epizodi pete sezone med drugim sporočajo naslednje: »Domovina je rasistična«, »Domovina je šala, ki nas ne spravlja v smeh« in »Domovina ni serija«.
Diverzantska akcija umetnikov, ki je prinesla realnost v fikcijo, seveda ni ustavila gledalcev, vsaj ne tistih, ki ne razumejo arabsko, niti Carrie, čeprav je skozi leta postala le ena vohunka v vrsti ženskih vohunskih serij. Te so namreč postale stalnica televizij in jih je iz leta v leto več. Poleg serije The Americans, ene od najbolj po krivici spregledanih nadaljevank zadnjih let, v kateri vohunsko življenje z možem, prav tako vohunom, živi Keri Russell v vlogi ruske vohunke v Ameriki Elizabeth Jennings, je televizija ABC letos začela predvajati serijo Agent Carter, na Netflix pa 20. novembra prihaja še Jessica Jones. Prva, ki je, čeprav popolnoma običajen človek, sicer del Marvelove univerze superjunakov, nas vrača v leto 1946, druga pa se kot nekdanja superjunakinja iz Marvelovega sveta spopade z vlogo detektivke – torej ne ravno vohunke, a v noir kriminalki dovolj temačne, da bi jo mednje skoraj lahko šteli.
Vohunski pakt dveh največjih sil
Brez dvoma pa bo 100-odstotne vohunske krvi Mata Hari, junakinja 12-delne serije o najbolj znani vohunki v zgodovini, ki jo pripravljajo Rusi. Mini serija je skrivnostna z datumom začetka predvajanja tako kot njena glavna junakinja, čeprav bi morala priti na rusko državno televizijo in ukrajinsko televizijo Inter že letos, je pa znano to, da si Rusi pri snemanju serije pomagajo z Američani. Serijo, ki jo snemajo v Lizboni in Sankt Peterburgu, režira Dennis Berry, ki je sodeloval pri ZF-serijah Highlander in Zvezdna vrata (Stargate SG-1), producira pa jo moskovski Star Media.
Igralska zasedba v seriji, ki bo za mednarodni trg posneta tudi v angleščini, pa je tako raznovrstna kot samo rusko-ameriško sodelovanje: John Malkovich, Ruther Hauer, Christopher Lambert, ruska igralca Fedor Bondarchuk in Kseniya Rappoport ter francoska igralka Vahina Giocante, ki bo imela nosilno vlogo. Vlogo ženske, ki je bila, tako producenti, osamljena in je našla pravo ljubezen na koncu svojega kratkega življenja. To je namreč odšlo pri njenih 41 letih pred strelskim vodom, ko so jo leta 1917 Nemci usmrtili zaradi vohunjenja in iz eksotične plesalke iz Nizozemske, ki je postala dvojna agentka, ustvarili medijsko senzacijo, ki v novem tisočletju združuje celo Ruse in Američane.
