Papež Frančišek se je dvoumno odzval na nedavno izdani knjigi, ki s pomočjo tajnih vatikanskih dokumentov razkrivata gnilobo vatikanske administracije zlasti na področju nepremičnin in financ. »Zagotavljam vam, da me ta žalostni dogodek ne bo odvrnil od dela za reforme,« je dejal v svojem nagovoru vernikom na Trgu sv. Petra v Rimu.
Italijanska novinarja Gianluigi Nuzzi in Emiliano Fittipaldi, avtorja omenjenih knjig, sta med drugim razkrila, da gre denar, ki ga verniki z vsega sveta pošiljajo papežu za revne in pomoči potrebne, v 80 odstotkih primerov za reševanje velikega vatikanskega proračunskega primanjkljaja. Ta je med drugim velik tudi zato, ker javna dela pogosto potekajo brez predračuna, nekateri kardinali pa si privoščijo velike zneske za obnovo svojih več sto kvadratnih metrov velikih stanovanj. Tudi velikansko vatikansko premoženje v nepremičninah, ki naj bi po nekaterih ocenah presegalo 5000 stanovanj, je leglo zanikrnosti in korupcije. Nekateri podnajemniki v zgodovinskem središču Rima plačujejo Vatikanu na leto za najemnino manj kot 30 evrov.
Lažje mu je spraviti Kubo in ZDA
Prav reforma kurije je bila prednostna naloga Argentinca Jorgéja Bergoglia, ko je postal papež in hotel cerkev približati revnim. Toda kurija se mu uspešno izmika. Tako ni mogoče dobiti jasnih računov, seznama vseh nepremičnin in dokumentov, kako se te uporabljajo.
Prav tako ni mogoče reformirati pokojninskega sistema, čeprav ima kar 800 milijonov evrov primanjkljaja. »Papež lažje spravi ZDA in Kubo, kot pa reformira najmanjšo državo na svetu (…), čeprav ima v njej absolutno oblast,« je za Le Monde dejal novinar Nuzzi. Tudi sam Frančišek je zaradi obeh knjig, čeprav ga podpirata, v zadregi. Najprej zato, ker kažeta, da je njegov začetni zagon za reforme popustil. Pa tudi zato, ker je v komisijo za pregled dela vatikanske administracije in financ prav on imenoval španskega duhovnika Lucia Ángela Valleja Balda in italijansko laikinjo Francesco Immacolato, ki sta zaupne dokumente komisije izročila italijanskima novinarjema. Oba je za krajši čas priprla vatikanska žandarmerija, Italijanka je zdaj na svobodi, Španec pa v hišnem priporu.
»Kraja teh dokumentov je prestopek,« je dejal v nedeljo papež. Že 2. novembra, tik pred izidom obeh knjig, so iz Vatikana v sporočilu za javnost poudarili, da »naj nihče ne misli, da se na ta način pomaga papežu«. Frančišek pa je v nedeljo nekako dal vedeti tudi, da je vsebina obeh knjig verodostojna: »Sam sem zahteval to študijo in te dokumente. Jaz in moji sodelavci jih že poznamo, prav tako smo že sprejeli ukrepe, s katerimi smo dosegli nekatere rezultate.«
Aretacija Italijanke in Španca spominja na Vatileaks leta 2012, ko je majordom papeža Benedikta XVI. dostavljal Nuzziju zaupne dokumente, ki so razkrivali korupcijo, nepotizem in favoritizem v Vatikanu. Benedikt naj bi odstopil prav zaradi tega, ker je ugotovil, da je prešibek, da bi se boril proti korupciji v kuriji. Nuzzi pa tudi namiguje, da je usoda papeža Janeza Pavla I., ki je leta 1978 umrl mesec dni po izvolitvi, povezana s tem bojem proti vatikanski birokraciji. Pariški dnevnik Le Monde se sprašuje, ali nima Frančišek, ki velikokrat glasno nastopa proti potratnemu življenju nekaterih prelatov, pred seboj samo ti dve možnosti. mš