Pri družini Glavina, ki že dolga leta ponuja vino santomas, so si primerjavo vin zamislili zelo ambiciozno. V dvorcu pri Šmarjah, kjer imajo veliko klet in tudi torkljo, ki je zadnji petek delala pozno v noč, so se odločili svoje najboljše vrste vina postaviti nasproti najboljšim bordojskim vinom. Tako imenovano slepo ocenjevanje ali bolje primerjanje naj bi strogo izbranim strokovnjakom, redkim povabljenim novinarjem in diplomatom dokazalo, da so razlike med najboljšimi vini na svetu, torej francoskimi in istrskimi rdečimi, ki jih v glavnem pridelujejo pri Santomasu, izredno majhne, tako rekoč neugotovljive.
Trije veleposlaniki
Trije veleposlaniki, ameriški Brent Hartley, romunski Marius Cosmin Boiangiu in gruzijski Zurab Bekaia, so bili zadosten razlog, da so pred prireditvijo malce podrobneje pregledali veliko dvorano dvorca Santomas, pa tudi dokaz, da boljše slovensko vino zanima kupce v zelo različnih državah sveta. Sicer pa, ali ni ravno izvoz tisto, na kar prisega naša država. Pa ne samo naša, če se spomnite, je bila na slovenski premieri zadnjega Bonda Spectre prva zvezda britanska veleposlanica Sophie Honey. Posel je posel, pa naj gre za dobro milijardo evrov, ki jih bodo zaslužili z vohunskim filmom, ali nekaj deset tisoč, ki jih bodo Santomasove vinske kapljice zaslužile po gostilnah in vinotekah. Kot se je izkazalo, pod mizami ni bilo bomb, so bile pa na mizah, zagotovo.
Trije bordojski biseri
Izbor je bil v rokah hišnega enologa Clauda Grosa, sicer doma iz Languedoca, ki je izbral sedem vin za degustacijo, tri bordojska in štiri istrska. V prvi seriji so bila vina letnika 2007, Santomasov kabernet in Santomasov refošk, oba z imenom antonius, na drugi strani pa château mouton rothschild, izjemno vino, ki dosega v trgovinah ceno od 320 do 390 evrov. Razlika v ceni med francozom in obema istranoma je torej več kot 300 evrov. V drugi seriji se je z bordojskim pomerolom chateau la fleur petrus boril Santomasov refošk antonius, oba sta bila letnika 2009. V zadnji fazi so primerjali chateau valandraut in najbolje ocenjeno slovensko kapljico grande cuvee, refošk 2009. Tudi v tem primeru jo je santomas dobro odnesel, še posebno če še enkrat poudarimo, da so bile cene francoskih vin, s katerimi so se primerjali, tudi po 400 evrov za steklenico višje od naših.
Santomas in Butulov pogled na slow food
Da strokovnjaki in ambasadorji ne bi ostali samo pri alkoholu, čeprav je treba priznati, da se v petek pri Santomasu ni ravno veliko pilo, je poskrbel v naših krajih vse popularnejši kuhar Črt Butul, ki se s svojo družino že nekaj časa trudi, da bi ljudstvu dopovedal, da slow food (počasna hrana) ni malicanje prestižnih in dolgih večerij za elito, ampak povsem nekaj drugega. Recimo pokušnja lokalnih sirov, pa naj gre za tolminske ali tiste z Vremščice. Za meso govedi z domačih pašnikov in seveda za zelenjavo z lastnih njiv ali vrtov. Da o marmeladah niti ne govorimo. Črt Butul s svojo kmetijo, kjer ob naročilu tudi kaj zanimivega skuhajo, počasi postaja – podobno kot Santomas pri vinu – ena najpomembnejših postojank kulinarike slovenske Istre.
