Pripravništva so namreč postala pogost pogoj za pridobitev zaposlitve in mladi jih opravljajo z upanjem, da bodo potem dobili pravo zaposlitev, kar pa se zgodi le redkim, ugotavljajo v MSS. Poleg tega je ogromno pripravništev nekvalitetnih in neplačanih. »Ne smemo pristati na to, da bomo generacija, ki je obsojena na opravljanje pripravništev celo svoje življenje,« ob mednarodnem dnevu pripravnikov opozarja predsednik MSS Tin Kampl.

Ob prvem mednarodnem dnevu pripravnikov, ki ga je razglasila njihova krovna organizacija Evropski mladinski forum, tako želijo izpostaviti, da je na mednarodni ravni še vedno 59 odstotkov neplačanih pripravništev. 40 odstotkov pripravništev se po njihovih informacijah opravlja brez podpisa formalne pogodbe o pripravništvu, skoraj tretjina pa ne zagotavlja nobenih učnih vsebin in praktičnega usposabljanja. Med neplačana pripravništva sodijo tudi nekatera pripravništva v Organizaciji združenih narodov, na kar so pred meseci že opozorili Ministrstvo za zunanje zadeve in predstavništva Slovenije pri OZN, a odgovorov na to, kot pravijo, še niso prejeli.

Pregled stanja na področju pripravništev v Evropi je septembra sicer predstavila tudi platforma Debating Europe. Ta ugotavlja, da je bilo od 4,5 milijona v letu 2013 opravljenih pripravništev v EU kar 40 odstotkov takšnih, ki so potekale brez formalnega podpisa pogodbe, z malo ali nič socialne zaščite in brez jasnega programa. »Mnogo mladih je opravljalo več pripravništev zaporedoma, kjer so le 4 od 10 zanje dobili tudi plačilo. Od teh, ki so imeli plačana pripravništva pa jih je več kot polovica poročala, da je bilo plačilo prenizko za pokritje osnovnih življenjskih stroškov. Da pripravništvo ni zagotovilo za kasnejšo zaposlitev, dokazujejo tudi podatki, da je le 27 odstotkov mladih po opravljenem pripravništvu dobilo ponudbo za zaposlitev,« pregled platforme povzemajo v MSS.

Dodajajo, da smo v Sloveniji naredili pomemben korak z vladno prepovedjo razpisovanja neplačanih pripravništev v javni upravi. »Niso pa sledili ukrepi, ki bi v zadostni meri naslovili problem pomanjkanja plačanih pripravništev. Nekatere rešitve, ki so predvidene v Akcijskem načrtu znotraj Analize opravljanja pripravništev v Sloveniji, pa ostajajo neuresničene,« opozarjajo. Še vedno namreč čakajo na objavo obljubljenih dveh razpisov za 400 plačanih pripravništev v socialnem varstvu in izobraževanju ter na sprejetje kvot za pripravnike v državni upravi znotraj Skupnega kadrovskega načrta, ki je del predloga državnega proračuna za naslednji dve leti.