Britanci že dva dni vedo in premlevajo to, kar bo premier David Cameron danes povedal v govoru, s katerim bo pospremil pismo zahtev o reformi EU in spremembah britanskega članstva, ki ga bo prav tako danes poslal predsedniku evropskega sveta, Poljaku Donaldu Tusku. Z Downing Streeta 10 je sedmi sili že v nedeljo razposlal glavne poudarke govora, s katerim želi predvsem pomiriti živčne evroskeptike v svoji konservativni stranki.
Pomirjeni evroskeptiki
Konservativni in drugi evroskeptiki so že pred časom začeli kampanjo za odhod iz EU (brexit), čeprav je Cameron referendum o članstvu obljubil pred koncem leta 2017. Zdaj se omenja junij 2016. Evroskeptiki so bili živčni, ker Cameron še ni sporočil podrobnosti o zahtevah od EU. S tem, kar naj bi povedal danes, so evroskeptiki razmeroma zadovoljni. Glavni poudarki govora zvenijo ostro in dramatično, pa tudi izsiljevalsko. Dejal bo, da bo še enkrat premislil o tem, ali je EU takšna, kot je, prava za Britanijo, če bodo njegove zahteve naletele na gluha ušesa.
To ni posebno diplomatsko, saj bo konkretne zahteve, o katerih posplošeno govori že celo večnost, v Bruselj poslal šele danes. Menda je »pripravljen z vsem srcem in vso dušo« zagovarjati nadaljevanje članstva, vendar le pod pravimi pogoji. Med znanimi zahtevami so odprava zaveze članic pri oblikovanju vse tesnejše Unije, več pooblastil za vlade članic, večja zaščita nečlanic evrskega območja in velika omejitev socialne podpore priseljencem iz EU. Ta govor bo Cameronovo najostrejše »opozorilo« EU doslej, da je osebno pripravljen razmišljati tudi o britanskem življenju zunaj EU.
Prožnost
To opozorilo je zlasti pomirjevalo za evroskeptike, ki so se doslej bali, da se bo Cameron v pogajanjih z EU zadovoljil z drobtinami in da utegne zagovarjati nadaljevanje članstva, tudi če ne bo dosegel zahtevanega na ključnih področjih. Cameron je končno napisal pismo Tusku, ker je vodstvo EU začetek pogajanj pogojevalo s pisnim seznamom zahtev. Pismo bo sprožilo težko pogajalsko bitko, posebno zaradi zahteve po štiriletni omejitvi socialne pomoči zaposlenih priseljencev iz EU, ki ji razumno nasprotujejo številne članice. Posebno odločno ji nasprotuje prav Tuskova Poljska, ki meni, da bi uresničenje te zahteve kršilo temeljno zavezo EU o svobodi gibanja delovne sile in diskriminiralo delavce iz drugih članic EU.
Za ogrevanje je Cameron včeraj v govoru Združenju britanske industrije (CBI) poudaril, da bi lahko svoje zahteve do EU povzel z eno besedo: prožnost. Dovolj za razglednico, ne pa za pismo! Zvenel je kot neodločen Evropejec in velik domoljub, ko je dejal, da ni čustveno navezan na EU. Zanima ga samo to, kar je prav in najboljše za Britanijo, ki jo ljubi, za britanski vpliv v svetu, za britansko blaginjo…
In kaj je prav in najboljše? Ostati v EU ali jo zapustiti? Tega (še) ne ve. Odvisno od prožnosti EU. »Če bo dovolj prožna, bomo ostali, če ne bo, si moramo postaviti poglobljeno vprašanje: je ta organizacija za nas?« Želi si »živi in pusti živeti EU«. Dejal je, da ne začenja referendumske kampanje, da pa se želi postaviti po robu nekaterim »butalskim argumentom«, kot sta na primer, da bi bilo Britaniji bolje, če bi bila kot Norveška zunaj EU, vendar bi imela dostop do skupnega trga, ter da Britanija zunaj EU ne bi mogla preživeti in mora ostati v njej za vsako ceno. Veliko novih fraz s staro vsebino.
