Trenutne vremenske razmere so idealne za sanacijo gozdov po letošnjem rekordnem napadu lubadarja, poudarja Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Temperature zraka so dovolj nizke, da lubadar miruje, prav tako miruje gozdno rastje, medtem ko je vreme ravno pravšnje za gozdna opravila. Letošnji napad na lubadarja je na Gorenjskem največji v zadnjih stotih letih, o rekordih pa pričajo tudi drugod po Sloveniji. Zato gozdarji pozivajo lastnike gozdov, naj odločbe o odstranitvi poškodovanih smrek upoštevajo, saj le tako lahko preprečijo nadaljnji razvoj trenutno mirujočih lubadarjev, ki bi spomladi utegnili še obširneje napasti gozdove.
Na območju Bleda in Bohinja so gozdarji po besedah vodje odseka za gojenje in varstvo gozdov Vide Papler - Lampe določili posek 133.000 kubičnih metrov smrek. Z njimi bi lahko napolnili skorajda dve Blejski jezeri. Doslej so jih lastniki in drugi izvajalci, ki jih v tem delu države sicer primanjkuje, posekali okoli 90.000, do konca leta pa jih nameravajo še 30.000 kubičnih metrov.
Napad lubadarja rekorden tudi na državni ravni
Po vsej Sloveniji so letos po besedah Andreja Breznikarja iz Zavoda za gozdove Slovenije za posek zaradi podlubnikov evidentirali že več kot 1,8 milijona kubičnih metrov lesa, od tega kar 98 odstotkov smreke. »Poškodbe zaradi podlubnikov so največje na območjih, ki jih je žled najbolj prizadel, predvsem tam, kjer je v gozdovih velik delež smreke,« pravi. Najbolj kritično je po njegovih besedah na Postojnskem in Ljubljanskem, sledijo pa Tolminsko, Kočevsko, Novomeško in Kranjsko. Preostale gozdove Slovenije so lubadarji prizadeli v manjši meri. »Obseg škode zaradi smrekovih lubadarjev pa že znatno presega največjo do zdaj ugotovljeno škodo, ki je leta 2005 znašala 755.000 kubičnih metrov drevja, posekanega zaradi podlubnikov,« še dodaja Breznikar.
Za takšno širjenje lubadarja je krivo predvsem počasno saniranje gozdov po posledicah žleda, navaja Avsenek, lubadarjem v prid je bilo tudi letošnje sušno in vroče poletje ter premajhna skrbnost lastnikov gozdov pri rednih in sanitarnih sečnjah. »Lastništvo gozdov je pri nas izredno razdrobljeno, kar močno ovira sanacijo gozdov, na območju naše enote je lastnikov več kot 90.000. Mnogi niti ne vedo, da imajo nekje gozd, to izvedo šele po tem, ko prejmejo našo odločbo za odstranitev smrek zaradi lubadarja. Večina jih ne gospodari z gozdom in tega tudi ne zna početi, nekateri celo živijo v tujini,« dodaja.
Za neupoštevanje odločbe ob tisočaka
Tako je v šestih tednih, kolikor povprečno traja razvoj lubadarja od ličinke do odrasle živali, iz gozda težko pospraviti vsa poškodovana drevesa. »Najbolj nedejavni so običajno tisti, ki imajo v lasti manj kot tri hektarje gozdov,« ugotavlja Avsenek. Nedavna anketa, ki so jo izvedli gozdarji, pa je pokazala, da kar 95 odstotkov smrek lubadark odkrijejo gozdarji, le od 3 do 5 odstotkov pa lastniki gozdov.
Na blejski območni enoti so letos izdali več kot 2500 odločb z zahtevo po odstranitvi poškodovanih smrek, a se lastniki nanje ne odzivajo – 29 lastnikom so zato izdali izvršbo, pred katero so lahko svojo nalogo opravili v petih dneh, sicer jim grozi od 500 do 1000 evrov kazni. Trije lastniki gozda na tem koncu Gorenjske so denarno kazen že prejeli.
Na Bledu poudarjajo gospodarsko škodo zaradi posledic lubadarja. »Povprečna cena hlodovine zdrave smreke je okoli 80 evrov, smrek lubadark pa le 45 evrov. V treh tednih se tako vrednost lesa, ki je rastel 100 let, zmanjša za polovico,« opozarja Avsenek. Medtem ko jim na Gorenjskem uspe razmeroma redno prodati večino poškodovanega lesa predvsem v sosednjo Avstrijo, pa imajo drugod po Sloveniji s tem večje težave. Prizori, ko ob gozdnih cestah leži ogromna skladovnica hlodov tudi po več mesecev, so tako postali povsem vsakdanji.
