Podrobnejša razlaga in utemeljitev: Slovenija je v letih 2010 in 2011 pod taktirko ministra dr. Ivana Svetlika dobila tako imenovano novo socialno zakonodajo (veljati je začela leta 2012), ki poleg mnogih drugih napak že ves ta čas vsebuje tudi očitno diskriminatorno in ustavno sporno ureditev državne štipendije, po kateri dodeljen otroški dodatek za mlajše otroke vpliva na dodelitev državne štipendije starejšim otrokom. Ob ukinitvi otroškega dodatka za polnoletne otroke je vlada izrecno poudarila, da za polnoletne otroke, ki se šolajo, vlogo otroškega dodatka prevzema državna štipendija. Zato je povsem nesprejemljivo, da mlajšim otrokom dodeljen otroški dodatek povzroči, da starejši otroci v družini dobijo nižjo državno štipendijo ali pa je celo sploh ne dobijo.
Na ta problem je Družinska pobuda opozorila že ob sprejemanju novele ZUPJS v letu 2013, ko se je odpravilo vpliv otroškega dodatka in drugih družinskih prejemkov na subvencijo za šolsko prehrano. Že takrat smo predlagali enako rešitev tudi za državno štipendijo, saj je diskriminatornost veljavne rešitve na seji matičnega odbora izrecno potrdila tudi ministrica, pristojna za družino, dr. Anja Kopač Mrak. Ker pa bi takšna rešitev zahtevala nekaj dodatnih sredstev, ki naj jih takrat ne bi bilo, je v imenu vlade nasprotovala predlogu, da bi se istočasno odpravila tudi ta anomalija.
Septembra je vlada v zakonodajni postopek vložila predloga zakona o spremembi zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki predvsem podaljšuje veljavnost omejevalnih ukrepov na področju družinske politike, vsebuje pa tudi majhno sprostitev teh ukrepov pri otroškem dodatku in državnih štipendijah, pri čemer vlada ravno za področje družinske politike predvideva ohranitev največjega dela omejevalnih ukrepov.
Od vlade, ki zelo rada govori o enakopravnosti in enakosti pred zakonom, bi pričakovali, da bo ob prvi priložnosti poskrbela za odpravo tako očitne diskriminacije.
Tomaž Merše predsednik Družinske pobude