Slabši dosežki ljubljanskih športnih klubov otežujejo tudi poslovanje Športa Ljubljana – zavoda, ki upravlja Športni park Stožice, Halo Tivoli in več kot sto drugih športnih objektov v prestolnici. Lani so zaradi četrtino manjšega obiska na prireditvah kot leta 2013 na Športu Ljubljana s prireditvami zaslužili za tretjino manj denarja, posledično nižji so bili tudi prihodki iz gostinskih storitev in trženja. Petino nižji so bili lani tudi prihodki iz rekreacije (savne, fitnesi, teniška igrišča), kar naj bi bilo po njihovem mnenju povezano z vremenom in gospodarsko krizo. Na koncu so bili prihodki iz poslovanja lani za kar četrtino nižji kot leta 2013.
Če po drugi strani Mestna občina Ljubljana ne bi povečala transferjev (z 2,7 na 3,9 milijona evrov), ki jih predvsem iz naslova financiranja letnega programa športa namenja Športu Ljubljana, bi ta zavod leto končal v rdečih številkah. Čeprav so v letnem poročilu mirno zapisali, da so leto končali pozitivno in ob tem v »večini segmentov dosegli zastavljene cilje tako na poslovnem kot finančnem področju«, direktorica zavoda Tatjana Polajnar priznava, da lansko leto vendarle ni bilo tako dobro. »Smo javni zavod in ne javno podjetje, tako da je za nas prioritetnega pomena predvsem letni program športa. Tržna dejavnost tudi ni povsem odvisna od nas, saj ne moremo neposredno vplivati denimo na število koncertov ali na to, kako uspešni so športni klubi. Se pa to pozna pri našem poslovanju. Leta 2013 smo res več prihodkov ustvarili s prodajo blaga in storitev na trgu kot lani. Zato smo leta 2013 tudi večji delež stroškov pokrivali s tržno dejavnostjo.«
Klubom ne zaračunavajo več za tekme
Resnici na ljubo so na nižje prihodke iz poslovanja in višje prihodke iz financiranja občine vplivale tudi nekatere spremembe pri izvajanju letnega programa športa. Šport Ljubljana je recimo lani ustvaril 365.000 evrov prihodkov »od športa«, kar je polovico manj kot leto prej. Ampak številka je povezana s tem, da klubom od sezone 2013/2014 naprej ne zaračunavajo več stroškov za tekme, temveč jih zanje iz letnega programa športa krije občina. »Prej je občina dala klubu denar, klub pa ga je dal nam, zdaj pa nam občina da ta sredstva neposredno,« pravi Polajnarjeva.
Letno poročilo razkriva, da je obisk prireditev lani krepko padel predvsem v športnem parku Stožice, kjer se je zvrstilo 197.000 obiskovalcev, medtem ko jih je leta 2013 park obiskalo skoraj še enkrat več – 363.000. Gotovo je pri tem podatku svoje odtehtalo evropsko košarkarsko prvenstvo kakor tudi slabše predstave obeh Olimpij. Kljub slabšemu obisku je mestna občina za obratovanje in vzdrževanje nogometnega dela Stožic spet namenila več denarja – 50 tisočakov več kot leta 2013. Obisk je bil precej slabši tudi v Hali Tivoli in parku Ježica, medtem ko sta nekaj več obiskovalcev pritegnila prenovljeno strelišče na Rudniku in športni park Kodeljevo.
Dolžnikov je vse manj
Od slabih k dobrim novicam. Šport Ljubljana ima v zadnjem obdobju manj dolžnikov. Odprte terjatve so leta 2014 znašale le dober milijon evrov, medtem ko so leto prej presegale dva milijona evrov. Sprememba pa ni povezana z izboljšanjem plačilne discipline športnih klubov (na datum 1. aprila 2013 so bili največji dolžniki Košarkarski klub Union Olimpija, Železničarski teniški klub Ljubljana, Hokejsko drsalno društvo Olimpija Ljubljana, ki so dolgovali med 25 in 15 tisočaki), temveč s spremembo pravil v podeljevanju občinskih sredstev iz letnega programa športa. »Dolgovi športnih klubov do nas so se bistveno zmanjšali, odkar mestna občina dolžnikom njenih javnih zavodov ali podjetij onemogoča kandidiranje na razpisu za sredstva iz letnega programa športa,« pravi Polajnarjeva.
Lani so v Športu Ljubljana znižali tudi stroške. Največ, za skoraj 30 odstotkov, stroške rednega investicijskega vzdrževanja, precej manj, le za dobrih pet odstotkov, tudi stroške dela. Ti so lani znašali 2,25 milijona evrov ali slabo tretjino vseh stroškov Športa Ljubljana. Zavod je imel konec lanskega leta 108 zaposlenih, sedem manj kot leto prej. Trideset jih je delalo v Parku Tivoli, po enajst v športnih parkih Stožice in Kodeljevo, po deset v športnih parkih Šiška in Ježica, medtem ko je v drugih parkih po pet ali manj zaposlenih. V Športu Ljubljana je sicer zaposlenih več znanih »upokojenih« športnih imen: poleg direktorice Polajnarjeve, nekdanje rokometašice Krima in slovenske reprezentance, še nekdanja rokometaša Zoran Lubej in Andrej Kastelic ter nekdanji judoist Samo Masleša.
