Ameriška korporacija Dynacast, ki je 100-odstotna lastnica Dynacasta Lož iz Unca, se je odločila, da bo podjetje zaprla. Podjetje, ki se ukvarja z ulivanjem in obdelavo ulitkov iz cinkovih zlitin in je 90-odstotni izvoznik, je bilo odgovorno tudi za trženje v regiji.
Podjetje, ki ga vodi Mihael Brenčič, vse od leta 2010 postopoma zvišuje prihodke, ki so tega leta znašali 3,16 milijona evrov, indeks rasti prodaje pa je med letoma 2009 in 2014 znašal 229. Njegova rast ga je letos umestila med nominirance za gazelo primorsko-notranjske regije. Zaprtje podjetja, ki je sicer nastalo leta 1992 kot prvo joint venture podjetje v Sloveniji med Dynacastom in Kovinoplastiko Lož, pomeni, da bo delo izgubilo najmanj 25 ljudi, kolikor jih je zaposlenih v Dynacastu Lož.
Zaposlenim odpravnine
Program, za katerega je skrbel Dynacast Lož, ki zaradi svoje majhnosti očitno korporaciji Dynacast, ki ima sicer 23 tovarn v 16 državah, ne pomeni dovolj pomembnega sestavnega dela družbe, bodo, kot je pojasnil Brenčič, prevzele nekoliko večje Dynacastove družbe v Italiji in Španiji. Proizvodnja v podjetju bo tekla še do konca leta, vsi zaposleni pa naj bi po Brenčičevih zagotovilih dobili odpravnine. Racionalizacija je lahko tudi posledica pritiskov in zahtev švicarske Partners Group, ki je Dynacast Corporation prevzela v začetku letošnjega leta.
Zadnjih 12 let je Dynacast delal predvsem za avtomobilsko industrijo, elektroniko, medicinsko in športno opremo ter na področju gospodinjskih aparatov. Za razvoj strojev, ki jih uporablja Dynacast Lož, so skrbeli v Dynacast Nemčija, kjer imajo oddelek razvoja in gradnje strojev, v Uncu pa so samo izdelovali orodja. Pri tem so uporabljali posebne materiale, ki so jim zagotavljali visoko vzdržljivost orodij, ki so omogočala izdelavo tudi več kot 10 milijonov kosov.
Dynacast Lož je od leta 2012 za nemški Continental izdeloval kovinske dele za avtomobilske ključe, med njihovimi partnerji pa so bili tudi Danfoss, Johnson Control, Magna, Kongsberg, TBP, Elan, AET Tolmin in Kovinoplastika Lož. Podjetje je sicer prek strank matičnih podjetij v Nemčiji svoje izdelke pred leti začelo izvažati tudi na Kitajsko in v Mehiko, kar so si glede na tamkajšnjo poceni delovno silo šteli za uspeh in upali na okrepitev svoje prisotnosti na teh dveh velikih trgih.
Selitev proizvodnje v ugodnejše okolje
Kot je nedavno v pogovoru za Dnevnik pojasnil Brenčič, se družba na javne razpise subvencije ni prijavljala, ker matična družba temu ni naklonjena. »Kot manjša družba v 100-odstotni lasti nimamo vpliva na strategijo korporacije, ker v določeni meri predstavlja tudi dejavnik tveganja. Lastniki lahko ob prepoznavanju novih poslovnih trendov ali iskanju večje donosnosti bolj ali manj samostojno vplivajo tudi na obstoj družbe na določeni lokaciji. V zgodovini se je že dogajalo, da so celo podjetje enostavno preselili na območje z ugodnejšimi pogoji dela in nižjo ceno delovne sile,« je v drugi polovici septembra izpostavil Brenčič in med vrsticami namignil na pritiske po zapiranju podjetja.
Komentarja iz Kovinoplastike Lož, ki je med pomembnejšimi odjemalci Dynacasta Lož, včeraj do konca redakcije nismo dobili, prav tako še ne iz matične družbe Dynacast. Je pa zapiranje podjetja komentiral Marko Rupar, župan Cerknice, ki je pojasnil, da imajo sicer s tujimi lastniki podjetij v njihovi občini dobre odnose, v primeru Dynacasta pa so se ti poslabšali kmalu po letu 2011, od prevzema Švicarjev v začetku tega leta pa jih sploh niso imeli.
»Škoda je, da zapirajo podjetje, ki je delalo dobro. Delo so izgubili predvsem mladi inženirji, podjetje pa je vse leto prakso ponujalo tudi do deset študentom,« je poudaril Rupar, ki si želi, da bi prazni prostori, ki so sicer v lasti Kovinoplastike Lož, čim prej dobili nove najemnike.
