Po pol leta pilotnega delovanja portala Poslovni SOS, kamor so podjetja in posamezniki poslali samo 48 predlogov, pripomb in vprašanj, se je vlada odločila, da portala zaradi slabega odziva ne obdrži in da zagotovi podoben način sporočanja problemov na terenu prek portala STOPbirokraciji.
Z vprašanjem o pogojih pri zaposlovanju tujcev pri Zavodu RS za zaposlovanje, ki so za zagonska podjetja težko sprejemljiva, se je na Poslovni SOS obrnilo podjetje 3fs. Start upi po navadi prva leta delovanja delujejo z izgubo, tekoče poslovanje pa servisirajo večinoma z denarjem iz skladov tveganega kapitala in drugih virov. Zato so opozorili na zahteve zakonodaje, ki pa se je 1. septembra še zaostrila, saj naj bi vlada s tem želela zajeziti množično ustanavljanje slamnatih podjetij.
Vasja Bočko iz 3fs je pojasnil, da so se za posredovanje vprašanja odločili predvsem zato, da spodbudijo bolj sistemsko in aktivno reševanje tega problema, s katerimi se soočajo predvsem IKT-podjetja, ki vse težje najdejo dobre programerje in se zato odločajo za zaposlovanje tujcev. Odgovor na vprašanje so prejeli v slabih treh tednih. »Kar sicer za nas podjetja, ki se moramo hitro odzivati na zahteve trga, ni bilo hitro, smo pa veseli, da smo odziv sploh dobili in da so nas opozorili tudi na možnost zaposlitve prek Modre karte EU.«
Na Poslovni SOS se je zaradi potrebnih soglasij sosedov pri razdelitvi lastne parcele obrnilo tudi podjetja Gonzaga-pro. Po mnenju podjetja banalna težava je namreč gradnjo poslovnega objekta zavlekla za najmanj pol leta. »Več let sem na različnih dogodkih in v stikih s predstavniki države opozarjal, da smo si življenje v naši državi sami zagrenili s preveč zapleteno zakonodajo, ki jo treba poenostaviti, in Poslovni SOS je bil morda tudi odziv na to. Povsem nepomembno je, kako se portal ali pa drugi načini pridobivanja predlogov in pripomb s terena, torej neposredno od podjetij, imenuje, pomembni so samo rezultati,« poudarja Iztok Bizjak, direktor novogoriškega podjetja Gonzaga-pro, specializiranega za inovativno pisarniško pohištvo ter didaktična igrala, ki je bilo leta 2007 med drugim nominirano za gazelo primorsko-notranjske regije.
»Tisti, ki so ustvarili tako zbirokratiziranost in napisali slabo zakonodajo, je sami nikakor ne morejo poenostaviti,« meni Bizjak. »Predloge moramo podajati tisti, ki nas neumnosti v zakonodaji obremenjujejo, to smo uporabniki, strokovnjaki posameznih področij, občani, podjetja, sodniki... Skupina pravnih strokovnjakov, ki ni zaposlena na ministrstvih, ampak dela v zasebnem sektorju, nato pripravi predloge sprememb zakonov, predvsem poenostavitve. Tako pripravljene predloge se preda ministrstvom v pregled, upošteva pa se le res tehtne predloge. Parlamentu se ponudi v sprejem poenostavitve zakonov v paketih, brez množice amandmajev, ki stvari pogosto zakomplicirajo.«
Novo zakonodajo, sprejeto na bolj učinkovit način, je treba nato spremljati in korigirati, »kot je v sistemih potrebno po Demingovem krogu: planiraj – izvedi – spremljaj – korigiraj,« poudarja Bizjak. Po njegovem mnenju bi morali sodelovanje pri iskanju rešitev spodbuditi z nagrajevanjem. »Vsak, ki bi predlagal poenostavitev, izboljšavo oziroma spremembo, ki bi bila sprejeta, naj dobi 200 evrov nagrade. Za stroške priprave sprememb zakona in izvedbe postopkov za njeno uresničitev pa naj dobi ekipa 300 evrov. Tako bi s petimi milijoni evrov lahko podprli kar 10.000 poenostavitev zakonov. Prepričan sem, da bi to bistveno olajšalo življenje podjetjem in državljanom, sodnikom poenostavilo sojenje in tako zagotovilo bistvo pravne države – pravni red in varnost.«
Za zdaj se mu zdi, da bistvenih premikov portal Poslovni SOS ni prinesel. »Je pa tudi res, da nobenih razvojnih premikov ne moremo pričakovati v tako kratkem času, zato je potrebno večletno sistematično delo na racionalizaciji in izboljšavah, kar mora postati proces in ne enkratna akcija.«
Zaznane težave, ki terjajo sistemske ukrepe oziroma spremembe zakonodaje, naj bi uvrstili v enotno zbirko za boljše zakonodajno in poslovno okolje, zakonodaja pa naj bi bila temu ustrezno spremenjena naslednje leto. Na portal Poslovni SOS so na primer prejeli pet vprašanj, ki terjajo sistemske spremembe oziroma spremembe predpisov, zato so v enotno zbirko ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje vključili tri ukrepe.
