Po štirih zaporednih zmagah ste zdaj utrpeli dva poraza. Predvsem zadnji proti Budućnosti verjetno še vedno boli, saj ste imeli priložnost, da se izenačite na vrhu lestvice jadranskega tekmovanja.

Res je, da smo tekmi proti Budućnosti dajali kar precej poudarka. Odkrito smo si želeli zmage in skozi celotno tekmo igrali kar dobro. Predvsem smo bili agresivni v obrambi, a se nam kljub temu v igri še vedno dogajajo manjši padci, ki jih nekateri nasprotniki znajo izkoristiti. Budućnost je ena takih ekip, saj nam je v trenutkih slabosti ušla in smo jo nato lovili skoraj celoten obračun. Na koncu smo prišli blizu, a nam je enostavno zmanjkalo časa za kaj več. Še vedno se ne morem znebiti občutka, da so bili Podgoričani premagljivi. Morda bi prišli do uspeha, če bi nam lahko na parketu pomagali Saša Zagorac, Luka Rupnik in Blaž Mahkovic, a tudi to ne bi bilo zagotovilo.

Je težko, ko vam v rotaciji zaradi poškodb naenkrat zmanjkajo trije igralci?

Če vam povem po resnici, se igralci s tem ne obremenjujemo in v obračun krenemo povsem enako. Vedno si želimo zmage in tako bi bilo tudi, če bi manjkal še kdo drug. Seveda pa bi bilo z njimi lažje. Upam, da bomo že proti Bonnu lahko računali na vsaj enega od poškodovane trojice.

Kariera pri Olimpiji se je za vas začela odlično. Že v pripravljalnem obdobju ste bili najboljši strelec, forma pa vam ni padla niti na začetku sezone. V Ljubljani se očitno dobro počutite?

S soigralci in okoljem sem se resnično odlično ujel že od prvega dne pri Olimpiji. Predvsem moram poudariti, da sem izredno zadovoljen s trenerjem Gašperjem Potočnikom, saj na treningih odlično delamo. Čeprav je res, da mi forma služi, sem prepričan, da lahko igram še precej bolje, in upam, da bom to lahko pokazal že v bližnji prihodnosti.

Lani ste nastopali za Zlatorog in igrali zgolj v ligi Telemach, letos moči merite z nasprotniki v ligi ABA in evropskem pokalu. Kje se vidijo največje razlike v kakovosti med tekmovanji?

Daleč največja razlika je v tem, da so igralci v ligi ABA in evropskem pokalu fizično povsem na drugi ravni kot tisti v ligi Telemach. A moram reči, da k sreči s tem nimam večjih težav in sem se na višjo raven košarke ekspresno privadil. V resnici v vsem skupaj tako zelo uživam, da vsakič komaj čakam naslednjo tekmo.

Trener Potočnik je pred začetkom sezone omenil, da ste med pripravami izgubili šest kilogramov. Je bilo to načrtno?

Ocena trenerskega štaba je bila, da bi z izgubo nekaj kilogramov postal hitrejši in agilnejši ter tako posledično boljši. Hitro sem prišel na začrtano težo, tako je moje telo zdaj veliko bolje izkoriščeno.

Pa sami občutite spremembo?

Sprememba glede na stanje v preteklosti je občutna. Predvsem se to vidi v tem, da veliko lažje tečem in zdržim večje napore, tako da sem s tem zadovoljen.

Vedno ste sloveli po dobrem metu, a zdi se, da še nikoli niste tako dobro zadevali kot zdaj.

Met je moje glavno napadalno orožje, zato ne mine dan, ko ne bi delal, da bi ga še izboljšal. Verjamem, da mi bo s pravim in trdim delom služil celotno kariero.

S trenutno formo bi kandidirali za mesto v reprezentanci na evropskem prvenstvu. Je bil kakšen poseben razlog, da je niste ujeli že na začetku reprezentančnih priprav?

Dejansko se mi je najbolj poznalo pomanjkanje fizične moči. Bil sem prešibek, zato enostavno nisem mogel držati koraka z zahtevami selektorja Jureta Zdovca. Tudi to je bil eden od razlogov, da smo se potem odločili za manjšo dieto. Vsekakor pa upam, da bo naslednje leto bolje in da se bom izkazal tudi v reprezentančnem dresu.

V ligi ABA ste sezono odprli obetavno. Kakšen je realen domet Olimpije?

Po zmagi v Pionirju proti Crveni zvezdi smo igralci dokončno dojeli, da se lahko ob dobrem dnevu in držanju trenerjevih navodil z vsakim nasprotnikom enakovredno kosamo. Daleč naprej ne gledamo, saj se osredotočamo le na tekmo, ki prihaja. Če bomo nadaljevali s tako dobrim delom, sem prepričan, da smo lahko eno od presenečenj jadranskega tekmovanja in da lahko posežemo po mestih blizu vrha lestvice.

Danes ob 20.30 vas čaka obračun v evropskem pokalu, v katerem računate na preboj v drugi krog. Za to bo proti Bonnu v Stožicah skoraj zagotovo potrebna zmaga.

Dejstvo je, da bomo za uresničitev tega cilja doma morali zmagovati. A to ne bo lahko, saj je vsak nasprotnik v naši skupini zahteven. Bonn ima podobno kot mi zmago in poraz, zato je tekma že precej pomembna. Recept za zmago je isti kot vedno – agresivna obramba in dobro zapiranje pod obročem, kjer nasprotniku ne smemo dovoliti preveč napadalnih skokov. Ob tem bomo poskušali nekoliko pospešiti igro ter s tem nemško moštvo ujeti na krivi nogi.

Pred tekmo bo pod strop stoženske dvorane romal dres Marka Milića. Na kaj prvo pomislite, ko vam kdo omeni njegovo ime?

Na noro zabijanje prek avta. Sicer sem ga vedno rad gledal, a ni bil moj idol. Imam pa veliko spoštovanje do tega, kar je naredil za slovensko košarko, in povsem prav je, da bo njegov dres visel pod stropom dvorane v Stožicah.