Izviseli tudi pri evropskem denarju
»Vas je spomeniško zaščitena že 28 let. Prva leta ni bilo čutiti večjih težav. Nato so se pojavljale ob vsakršni želji kaj obnoviti. Resno pa se je zalomilo pri pobudi za ureditev igrišča in parkirišča. Morate vedeti, da šolarji skorajda telovadijo na cesti in da trije avtobusi izletnikov nimajo kje parkirati,« opozarja predsednik krajevne skupnosti Simon Žorž. Če so pred štirimi leti želeli zgolj zdramiti odgovorne, sedaj opozarjajo, da je skrajni čas za ukrepanje. Ker lokalna skupnost za vas nima sprejetega občinskega prostorskega načrta (zanj bi potrebovali dobršen del denarja, nekaj let in konservatorski načrt), je vas kratko potegnila tudi na vseh razpisih za evropski denar, s katerim so se medtem obnavljala druga zaščitena naselja Vipavski križ, Šmartno v Goriških brdih in Štanjel. »Pošteno povedano: tudi če nam nekdo zdaj vse te drage dokumente plača, nismo več pripravljeni čakati toliko in toliko let, da bomo mogoče prišli na vrsto,« pojasnjuje Žorž. V vasi so seveda tudi primeri zgledno urejenih domačij, lastnik turistične kmetije Davorin Mesesnel takšne zaščite ne bi kar tako zavrgel.
Ukinitev zaščite trd oreh
Na zavodu za varstvo kulturne dediščine so že ob prvi pobudi pojasnili, da ureditvi igrišča ne nasprotujejo, menili pa so, da je umestitev sorazmerno velikih asfaltnih površin s stališča ohranjanja spomeniških lastnosti vasi vprašljiva. Vaščanom so predlagali tri druge lokacije, a te zanje niso sprejemljive. Zavod vas obravnava kot najpomembnejši naselbinski spomenik v občini Vipava. Prepričani so, da razlogov za ukinitev statusa ni, saj se stanje v vasi ne razlikuje bistveno od tistega ob razglasitvi.
Kako bodo sedaj tekli postopki in ali bo zavod znova zavzel enako stališče kakor pri prvi pobudi, nam na zavodu niso uspeli pojasniti. Krajani Goč se opirajo na pojasnilo ministrstva za kulturo, da derazglasitev poteka po enakem postopku, kakor je bil spomenik razglašen. Edino pristojnost za derazglasitev bi tako imela občina, ki je odlok pred 28 leti sprejela. »Če te besede vzamemo dobesedno, potem mnenja in soglasja zavoda ne potrebujemo, saj ga tudi pri razglasitvi ni dal,« pravi Žorž. V Sloveniji razen Goč še nismo imeli primera, da bi hoteli prebivalci ukiniti status naselbinskega spomenika. Zgolj primer spomeniško zaščitenega Kolizeja v Ljubljani pa priča, da je to trd oreh – pa čeprav je bil Kolizej zgolj en kompleks stavb, povrhu vsega pa še v zasebni lasti. Prve pobude za njegovo derazglasitev so se pojavile pred več kot 15 leti. Po številnih zapletih in nasprotovanju zavoda je nato leta 2009 rušenje mimo soglasja zavoda dovolilo ministrstvo za kulturo. Spomenik je bil porušen šele leta 2011.