Letošnji festival bo 11. novembra odprla slovensko-češko-nemško-slovaška koprodukcija, Družinski filmOlma Omerzuja. Omerzu živi in ustvarja na Češkem, na Liffu pa se je prvič predstavil pred tremi leti z dobro sprejetim prvencem Mlada noč. Scenarij za film, ki bo na festivalu doživel slovensko premiero, je režiser napisal z Nebojšo Popom - Tasićem, govori pa o skrivnostih na videz vsakdanje družine.
Omerzujev film je programski direktor festivala Simon Popek uvrstil v sklop Perspektive, uradni tekmovalni program festivala, v katerem se bo deset filmov potegovalo za nagrado vodomec. Med temi bosta tudi zmagovalec festivala v Sarajevu Mustang turške režiserke Deniz Gamze Ergüven in prvenec madžarskega režiserja Lászla NemesaSavlov sin, ki je v Cannesu osvojil nagrado žirije. Po projekciji v Cannesu je Popek zapisal, da je Savlov sin postal »najbolj diskutirani film festivala, ne zgolj zato, ker je tematiziral holokavst, konkretno zadnje mesece Auschwitza pred osvoboditvijo, temveč tudi zato, ker se je njegovega prikazovanja lotil kot še nihče doslej«.
Zmagovalci mednarodnih festivalov
Kot je že v navadi, bo sklop Predpremiere ponudil filme, ki so že odkupljeni za predvajanje po Sloveniji, med njimi tudi velikega zmagovalca letošnjega Cannesa, prejemnika zlate palme za najboljši film Dheepan, pod katerega se je podpisal Jacques Audiard. Dheepan se je slabše odrezal pri kritikih, ki jih je sicer navdušila vedno aktualna migrantska problematika, a so od Audiarda pričakovali bolj avtorsko izrazit izdelek.
Na Liffe se vračata tudi veterana Peter Greenaway s filmom Eisenstein v Mehiki, v katerem je slovitega sovjetskega režiserja predstavil kot ekscentričnega genialca in s slavo zaslepljenega razuzdanca, ter ruski mojster Aleksandr Sokurov, ki se je s filmom Frankofonija ponovno vrnil v muzej. Po Ermitažu se je tokrat odpravil v pariški Louvre, kjer so se med nemško okupacijo dogajali kritični trenutki njegove zgodovine. Med povratniki sta tudi italijanska režiserja Paolo Sorrentino z Mladostjo, z odličnima Harveyjem Keitelom in Michaelom Cainom v glavnih vlogah, ter Nanni Moretti, ki se je z avtobiografskim filmom Moja mama spoprijel s smrtjo svoje matere in Johna Turturra postavil v eno najopaznejših komičnih vlog letošnjega leta. Prihaja pa še en italijanski avtor, Luca Guadagnino, ki je navdih za film Nemirna obala poiskal v kultnem filmu BazenJacquesa Deraya. Guadagnino je tudi tokrat sodeloval s svojo muzo Tildo Swinton, v filmu pa poleg nje – po kritikah sodeč – blesti še Ralph Fiennes.
Mojstri sodobnega filma
Filme s prepoznavnim avtorskim podpisom bo predstavil sklop Kralji in kraljice, v katerega je selektor uvrstil tudi težko pričakovani film grškega režiserja Jorgosa Lantimosa, ki velja za najvidnejšega predstavnika novega vala grškega filma. Na Liffu smo v preteklosti videli njegova filma Podočnik in Alpe, tokrat pa bo na vrsti njegov prvi angleško govoreči film Jastog. Prav tako zanimiv zna biti film Pasje srce, pri katerem se je večmedijska umetnica Laurie Anderson prvič v svoji karieri spoprijela s formo celovečerca. V njem prek kolaža glasbe, animacij, domačih filmov in slikarij razmišlja o tem, kako si ljudje zamišljamo in pripovedujemo zgodbe, da bi z njimi osmislili svoje življenje. Kako si življenje osmišljajo Teheranci, pa bo mogoče videti v filmu Taksi, iranskega režiserja Džafarja Panahija, ki navkljub uradni prepovedi snemanja še vedno ustvarja filme. Zmagovalec Berlinala je neke vrste dokumentarec, v katerem se Panahi kot voznik taksija s svojimi potniki pogovarja o sodobnem Iranu.
Med filmi v omenjenem sklopu pa je treba izpostaviti še film Zadnji dan Jicaka Rabina, izraelskega veterana Amosa Gitaija, ki je ob dvajsetletnici umora izraelskega premierja Jicaka Rabina ustvaril skrbno rekonstrukcijo tragičnega dogodka.
Tematsko in retrospektivno
Sklop Posvečeno bo tokrat predstavil ameriškega neodvisnega režiserja Hala Hartleyja, z Retrospektivo pa se bodo poklonili stoletnici znamenitega tehnikolorja.
Retrospektiva bo predstavila različne vidike tehnikolorja, saj bo osvetlila začetke in estetiko nepopolnega dvotračnega sistema, vmesno obdobje zgodnjega tritračnega sistema ter »orgije barv« klasičnega obdobja. Kot je povedal Popek, bo letošnja Retrospektiva neke vrste nadaljevanje zgodovinskih in tematskih retrospektiv, ki jih zadnja leta pripravlja festival.
