Alpinist in filmar Gregor Kresal po nekaj letih neuspešnega poskušanja pri nas želi uspeti v ZDA. Zagon mu je dal filmski študij na univerzi MUM v ameriški Iowi, ki ga je ustanovil filmski mojster David Lynch. Njegova priporočila mu že odpirajo vrata, način razmišljanja pa tudi pogled na film kot medij. Med 150 kandidati za univerzo so jih izbrali zgolj 14, Kresal pa je v mednarodni druščini s skoraj vseh celin edini iz Evrope. Tako je tudi dobil možnost ustvariti film Osem krogov in pol, pretresljivo osebno zgodbo o peklenski odpravi na pakistansko goro Mustagh Tower. Konec poletja je snemal tudi v Sloveniji, v »domačih, poznanih gorah« in z uigrano ekipo, a več kot to ga k nam več ne vleče.
»Težko bi si zamislil idealnejši prostor za starejšega študenta, kot sem jaz. Že sam kraj je zelo specifičen in zelo netipičen za ZDA. Gre za manjše mesto Fairfield z okoli 10.000 prebivalci, od katerih jih več kot tri četrt meditira. Na univerzi se vsako jutro začne in vsako popoldne konča z 20-minutno meditacijo. Sistem se mi je zdel zelo posrečen, saj smo obravnavali samo po en predmet hkrati. Po mescu dni je sledil izpit, nekaj premora in šele nato smo preklopili na nov predmet. Tako se lahko res posvetiš samo eni tematiki. Nisem natančno vedel, kaj pričakovati, a na koncu je bilo prav krasno,« je vtise strnil Kresal.
Pri Lynchu ne smeš varčevati z besedami
Navdušen je bil tudi nad kakovostjo predavateljev. Učila ga je na primer Dara Marks, ki jo je Creative Screenwriting Magazine označil za številko ena scenaristike v Hollywoodu, pa Anthony Meindl, igralec, scenarist in režiser, ki vodi največjo igralsko šolo v Los Angelesu, veteran neodvisnih filmov Mark Urman in producentka Heather Rae, najbolj znana po filmu Zamrznjena reka, ki je prejel veliko nagrado žirije na festivalu Sundance, ter nazivu independent spirit award producer of the year. V programu so bile tudi nekonvencionalne metode, film so morali denimo posneti v zgolj 72 urah. Učili so se tudi »prodati« scenarij oziroma zgodbo, pri tem, da so bili v veliki meri odvisni od samih sebe, tudi pri financiranju snemanja. David Lynch sam sicer ni predavatelj, vendar je bil s svojimi varovanci vseeno redno v stiku. Sam jih izmed številnih prijavljenih tudi izbere.
»Z njim smo imeli enkrat na mesec zelo dolge pogovore prek skypa. Razpravljali smo o ključnih točkah in dramaturških preskokih svojih scenarijev. Kadar koli smo imeli kakšno vprašanje, smo mu ga lahko posredovali in se nato posvetovali z njim,« je proces dela s slavnim režiserjem filmov, kot so Modri žamet, Mulholland drive in Izgubljena cesta, opisal Kresal. Proti koncu študija jih je en teden gostil pri sebi v Los Angelesu, kjer so mu lahko pokazali napovednike za filme in navezovali stike za svoje delo. »Na začetku smo imeli pred njim vsi veliko spoštovanje. A kot so nam povedali profesorji, pri njem ni treba varčevati z besedami, saj je človek, ki po nekaj minutah ve, kako s teboj peljati pogovor. Njegovi nasveti so bili briljantni. Tematiko svojega filma sem postavil v Himalajo in čeprav ni bil nikoli v življenju v hribih, sem dobil nekaj res neverjetnih namigov, kako naj se lotim scenarija, da bo zanimiv za producentske hiše.«
Osem krogov in pol
Sicer pa je Fairfield središče transcendentalne meditacije, kamor zahaja vedno več velikih imen ameriškega filma, da se tam reši vsakodnevnega stresa. Kresal je na primer že imel stike z Jimom Carreyjem, njegova žena je naključno spoznala sina Paula McCartneyja, še več pa je poimensko manj poznanih hollywoodskih pomembnežev. »Vsak, ki se želi sprostiti in si umiriti glavo, pride za nekaj mesecev v to mesto, kjer je res fantastična energija.« Transcendentalna meditacija deluje tako, da ima posameznik svojo mantro, na katero misli, da odmisli druge stvari, in se tako poglobi sam vase, opisuje sogovornik. »Ko nekaj časa to prakticiraš, vidiš, da se stvari v tvojem življenju začnejo postavljati na pravo pot. Sestavijo se kot hiša iz lego kock. Tako se lahko tudi osredotočiš na želeno stvar in v pol manj časa narediš dvakrat več kot sicer.«
Kresalu je bilo vse to v veliko pomoč pri oblikovanju scenarija za film Osem krogov in pol. Že nekaj let se trudi napisati knjigo o izkušnji, ko je njegovo telo med odpravo na Mustagh Tower leta 2008 popolnoma odpovedalo, nato pa je na gori izgubil še prijatelja Pavla Kozjaka. Zdaj snema najprej kratek film o tem, ki bo služil kot osnova za nabiranje sredstev in podpore za celovečerec. Knjiga o tem pa ostaja še v načrtu. Za film je dobil tudi neposreden preblisk, ko se mu je med meditacijo natančno odvrtel pomemben del filma, s katerim dotlej ni bil zadovoljen. »A je po 25 letih plezanja in 25 izgubljenih prijateljih v gorah mogoče čas, da se neham ukvarjati s tem športom? Ko se je ta odprava končala, nisem znal razčistiti s tem, nisem se znal poglobiti v to, kar me daje. Ko pa sem začel meditirati, so vsa zapletena vprašanja nenadoma dobila blazno lahke odgovore,« je pojasnil.
Od alpinizma proti filmu
Njegov odgovor je resnično odmik od alpinizma v smeri filma, in to očitno gorniškega filma, zaradi katerega sicer še vedno kdaj pleza na samosvoj način, tudi brez vrvi, da ni treba iskati kaskaderjev. Zato se pozimi odločen, da mu bo uspelo, vrača v Fairfield, kjer mu bo univerza kot nekdanjemu študentu še vedno v pomoč, naslednje leto pa bi se rad preselil v svetovno filmsko središče Los Angeles. Na še eno v zadnjih letih vedno bolj pereče vprašanje je prav tako dobil odgovor. Po uspešni Sfingi, ki je kljub neodvisni distribuciji imela dober obisk in prejela kar nekaj mednarodnih nagrad, se mu je v Sloveniji popolnoma ustavilo. V štirih letih mu je Slovenski filmski center zavrnil kar 12 scenarijev. Najprej mu je montypythonovec Terry Gilliam zabičal, naj neha izgubljati čas in se že končno pobere iz Slovenije, potrditev pa je dobil tudi od profesorice Marksove, ki scenarije pregleduje številnim v Hollywoodu.
»Tukaj bi se lahko samo zjokal. Med drugim sem šel v ZDA, da preverim, ali sem res tako zanič ali bo še kdo kaj videl v meni. Nekaj let so mi tukaj zavračali projekte, češ da niso dobri, potem pa me je David Lynch izbral, ker sem dobro napisal scenarij. Pomiril sem se in videl, da je z menoj vse v redu. V Sloveniji pa še vedno enako, noben film, ki ga je financiral filmski center, ni letos na festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel praktično ničesar,« je pojasnil. V Sloveniji vseeno ni zamenjal odlične ekipe iz prejšnjih projektov in pa gora, ki jih zelo dobro pozna, »zato je srce filma, tako kot zgodba, še vedno slovensko«. Tokrat sta kot kulisa za film služila Kanin in Mangart. Za končanje filma Osem krogov in pol ga čaka le še en snemalni dan in nato montaža, v kratki verziji pa naj bi luč sveta ugledal januarja prihodnje leto.
