Z najnovejšimi podatki o delitvi bogastva je postregla nova študija švicarske finančno-bančne skupine Credit Suisse, ki ugotavlja, da se delež premoženja v rokah najbogatejšega odstotka ljudi po krajšem padcu ob izbruhu finančne krize od leta 2008 le še povečuje. »Letos je dosegel najvišjo vrednost po letu 2000 (od takrat pripravljajo letna poročila o svetovnem bogastvu, op. a.), verjetno pa se kaj takega ni zgodilo že vse stoletje,« ugotavljajo avtorji študije. »Letošnji skok deleža zgornjega odstotka ljudi na 50 odstotkov bogastva presega povečanje, ki bi ga lahko pričakovali, k njemu pa sta prispevala povečevanje pomena finančnega premoženja znotraj vsega premoženja in rast ameriškega dolarja, ki je izredno veliki neenakosti v ZDA dala še večjo težo v globalnem smislu,« razlagajo v družbi Credit Suisse.
Neenakost se povečuje
»Bogastvo je še vedno večinoma zgoščeno v Evropi in ZDA, vendar pa najhitreje raste v razvijajočih se državah na čelu s Kitajsko, kjer se je od začetka tega stoletja povečalo za petkrat,« je dejal Tidjane Thiam, prvi mož švicarske multinacionalke, ki je izpostavil tudi dejstvo, da je letos premoženje srednjega razreda raslo počasneje kot premoženje zgornjega razreda. »S tem se je obrnil predkrizni trend, po katerem je bil delež srednjega razreda precej stabilen. To potrjuje ugotovitve, da se je v večini držav po letu 2008 neenakost povečala.« To je najočitneje v ZDA. V nasprotju z drugimi razvitimi državami, v katerih v srednji razred spada od 50 do 60 odstotkov odraslih, ameriški srednji razred (opredeljen s 50 tisoč do 500 tisoč dolarjev realnega premoženja brez dolgov) zajema le 38 odstotkov vseh odraslih, delež njihovega premoženja v premoženju ZDA pa ne dosega niti petine – tako zgolj tam ne presega njihovega številčnega deleža.
Avtorji študije opozarjajo na še en skrb vzbujajoč trend, povezan s tem, da se skupno premoženje zlasti v ZDA povečuje precej hitreje kot dohodki. »Več kot stoletje se je razmerje med premoženjem in dohodki gibalo med štirikratnikom in petkratnikom, zdaj pa je doseglo rekordno raven – 6,5-kratnik, kar se je nazadnje zgodilo med veliko depresijo. To vzbuja skrb, saj so tako visoka razmerja v preteklosti vselej oznanjala recesijo.«
Ena redkih vsaj na videz dobrih novic iz študije, ki bo morda za hip razvedrila ali vsaj prijetno presenetila tudi Slovence, je podatek, da vsi skupaj pravzaprav sodimo med bogatejše na svetu, vsaj glede na statistiko in še veliko hujšo revščino v drugih delih sveta. Tako študija navaja, da se med bogatejšo polovico ljudi uvršča vsak posameznik, ki ima že 3210 dolarjev (2930 evrov) premoženja. Če to z nepremičninami vred in po odštetju dolgov presega 68.800 dolarjev (62.800 evrov), posameznika to uvršča med deset odstotkov najbogatejših na svetu, 759.900 dolarjev (približno 694 tisoč evrov) pa zadošča celo za uvrstitev v zgornji odstotek svetovnega prebivalstva.
Čas za ukrepanje
Kot kaže piramida svetovnega bogastva, ki jo je oblikoval Credit Suisse, ima kar 3,3 milijarde oziroma 71 odstotkov odraslih prebivalcev manj kot 10 tisoč dolarjev premoženja, dodatna milijarda ljudi pa ima do 100 tisoč dolarjev premoženja. Od sto tisočakov do milijon dolarjev ima 349 milijonov prebivalcev (7,4 odstotka), na vrhu piramide pa je 34 milijonov svetovnih milijonarjev (0,7 odstotka odraslih). Da je vrh piramide v resnici še veliko ožji, je že lani razkrilo odmevno poročilo človekoljubne organizacije Oxfam: v svetu je že takrat bilo kar 1645 milijarderjev, 85 najbogatejših med njimi pa je imelo toliko premoženja kot vsa revnejša polovica svetovnega prebivalstva.
Mark Goldring, direktor Oxfama, se je oglasil tudi ob izsledkih nove študije. »To je nov dokaz, da je skrajna neenakost povsem ušla izpod nadzora. Ali smo res lahko srečni, da živimo v svetu, v katerem ima najbogatejši odstotek ljudi polovico vsega bogastva, revnejša polovica ljudi pa le en odstotek bogastva? To se je zgodilo celo leto dni prej in ne leta 2016, kot smo napovedali v svoji študiji, pa so se nam tedaj le čudili,« je povedal Goldring in svetovne voditelje pozval k takojšnjemu ukrepanju. Nekatere mogoče rešitve je zaman predlagal že lani: progresivno obdavčitev bogastva, 1,5-odstotni davek na premoženje vseh svetovnih milijarderjev, boj proti davčnim oazam in utajam, preusmeritve obdavčenja z dohodkov in porabe na kapital in premoženje, investicije v javno zdravstvo in šolstvo...
