Kakovost čebeljih pridelkov se z dolgimi transportnimi potmi in nepravilnim skladiščenjem občutno poslabša, zato je najbolje, da jih uživamo čim bolj sveže in iz domačega okolja. Kratke transportne poti tudi manj obremenjujejo naše okolje z vidika sproščanja toplogrednih plinov, ki nastajajo ob transportu hrane. Uživanje živil iz tujega okolja ob vsem tem poveča tudi tveganje za pojav alergij, ki so v zadnjem času v porastu tako pri odraslih kot tudi otrocih.
Podpirajmo lokalne proizvajalce
Ker je v Sloveniji oskrba s hrano iz lokalno pridelanih živil izredno nizka, z njihovo uporabo podpiramo lokalne proizvajalce oziroma domače gospodarstvo ter prispevamo k ohranjanju delovnih mest in poseljenosti podeželja. Uživanje domače hrane je tako tudi neposredno povezano z varovanjem in ohranjanjem okolja.
Zagotoviti potrošniku kakovostno živilo je poglavitnega pomena pri ohranjanju zaupanja in pridobivanju novih uporabnikov čebeljih pridelkov, česar se slovenski čebelarji dobro zavedajo. Čebelarji se z ustreznimi postopki čebelarjenja z upoštevanjem dobre čebelarske prakse in ustrezne tehnologije čebelarjenja trudijo ohranjati kakovost medu takšno, kot jo pridelajo čebele v panju. Čebelarijo v skladu s Smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu, ki so zasnovane na načelih sistema HACCP in zagotavljajo sledljivost. Na nalepki je poleg točnega izvora medu označen tudi poln naslov čebelarja, ki je med pridelal.
Unikatna zaščitna prelepka
Naravne danosti v Sloveniji ob optimalnih letinah čebelarjem omogočajo pridelavo prvovrstnega medu. Ker čebelarji upoštevajo dobro čebelarsko prakso, poskrbijo, da je pridelan med kakovosten in varen. In ker je kakovost izjemno pomembna, se slovenski čebelarji vključujejo v sisteme višje kakovosti in svojim kupcem ponujajo med, ki se od preostalega v Sloveniji pridelanega medu razlikuje po tem, da ustreza strožjim merilom kakovosti, kot so navedena v državnem pravilniku o medu. Takšna kakovostna shema je brez dvoma »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo«.
Pod to oznako najdemo akacijev, cvetlični, lipov, smrekov, gozdni, hojev in kostanjev med. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo se lahko prepozna po unikatni zaščitni prelepki, ki je nameščena čez pokrov kozarca in ki jasno označuje, da gre za Slovenski med. Na njej sta tudi evropski simbol zaščitene geografske označbe in serijska številka, ki omogoča sledljivost vsakega kozarca medu. Tako označen med je podvržen dodatni kontroli kakovosti, zagotovljena je sledljivost tako rekoč »od cveta do kozarca«, znan pa je tudi njegov izvor oziroma poreklo, saj mora biti pridelan izključno na območju Republike Slovenije.
Slovenski med je edinstveno živilo, ki je široko uporabno v različne namene, tako v kulinariki in kozmetiki kot tudi v ljudski medicini. Obstaja nešteto receptov, kako ga uporabljati v vsakdanjem življenju. Naj torej v prihajajočih zimskih dneh na vaši mizi najde svoje mesto tudi Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Poiščite ga pri lokalnih čebelarjih in poskusite pestrost okusov slovenskega medu.
Nekaj nasvetov o uživanju medu
V naši prehrani lahko med popolnoma nadomesti beli konzumni sladkor. Med poleg enostavnih sladkorjev, ki so našemu telesu takoj dostopni , vsebuje še bioaktivne snovi, ki jih naš organizem potrebuje za delovanje. Med lahko uživamo kot samostojno jed ali za slajenje čaja in kave ter tudi pri pripravi tako mesnih kot zelenjavnih jedi in sladic.
Pri pripravi jedi izbiramo take mehanske in toplotne postopke, da v živilih ohranimo čim več snovi, ki jih potrebuje naše telo. Za med velja, da ga ne segrevamo na več kot 40 stopinj Celzija in da ga v jed raje dodamo po toplotni obdelavi živil. Ker je med zaradi visoke vsebnosti fruktoze slajši od sladkorja, ga v receptih s sladkorjem uporabljamo kar za tretjino manj.
V Sloveniji pridelujemo različne vrste medu višje kakovosti z zaščitenim geografskim poimenovanjem, priznanim na ravni Evropske unije. Zaščiteno geografsko poreklo nosita Kočevski gozdni med in Kraški med, zaščiteno geografsko označbo pa Slovenski med. Več na www.slovenskimed.si.
Nataša Lilek, ČZS
